Zapisnik 6. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo, 14. maja 2003

Seja se je pričela ob 12,11 in se zaključila ob 15,53 uri.

Predsednik je pričel 6. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Opravičili so se:
- David Nabergoj

* * *

Na sejo so bili vabljeni:

• gospod dr. Rado Bohinc, Minister za notranje zadeve k 3. točki,
• gospod mag. Janez Kopač, Minister za okolje, prostor in energijo k 4., 5. in 6. točki,
• gospod prof.dr. Dušan Keber, Minister za zdravje k 4. točki,
• gospod mag. Franc But, Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k 4. točki,
• gospod Jože Resman, Direktor Sklada za razvoj Triglavskega narodnega parka k 5. točki,
• gospod Janez Bizjak, Direktor Javnega zavoda Triglavskega narodnega parka k 5. točki,
• gospod Dušan Vučko, Poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije k 5. točki,
• Turistična zveza Slovenije k 5. točki,
• Obrtna zbornica Slovenije k 5. točki,
• Gospodarska zbornica Slovenije k 5. točki,

* * *

Od vabljenih so se seje udeležili:

• gospa Mojca Gruntar Činč, državna podsekretarka, Ministrstvo za zdravje,
• gospod mag. Radovan Tavzes, svetovalec Vlade RS na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo,
• gospa mag. Inga Turk, svetovalka Vlade RS na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo,
• gospa Ivanka Gale, samostojni analitik raziskovalec, Inštititut za varovanje zdravja RS,
• gospod Darko Mehikič, svetovalec glavne zdravstvene inšpektorice RS, Ministrstvo za zdravje,
• gospod Jože Novak, državni sekretar za prostor, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo,
• gospod Tomaž Marijan Jeglič, državni podsekretar, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo,

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije mag. Antona Ropa in ga prosil, da zagotovi pri posameznih točkah udeležbo predstavnikov Vlade.

- - -

O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem dne 30.4.2003 so državni svetniki in svetnice prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 5. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
2. Pobude in vprašanja državnih svetnikov;
3. Informacija o vzpostavitvi Schengenske meje;
4. Poročilo o stanju okolja za leto 2002 (EPA 787-III)
5. Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku - prva obravnava (EPA 753-III)
6. Predlog za avtentično razlago 218. člena zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS št. 110/2002)
7. Pobuda za sprejem predloga zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o Državnem svetu - zakonodajna iniciativa;
8. Dopolnitev sklepa o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta Republike Slovenije;

UMIK

Na predlog komisije državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni je predsednik predlagal, da se točka
- Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku - prva obravnava, umakne iz dnevnega reda današnje seje.

Predlog za umik te točke z dnevnega reda je bil sprejet z večino glasov (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

UMIK

Na predlog kolegija predsednika državnega sveta je predsednik predlagal, da se točka 
- pobuda za sprejem predloga zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o Državnem svetu - zakonodajna iniciativa, umakne iz dnevnega reda današnje seje.

Predlog za umik te točke z dnevnega reda je bil sprejet z večino glasov (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

DNEVNI RED:

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli prečiščen dnevni red.

1. Odobritev zapisnika 5. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
2. Pobude in vprašanja državnih svetnikov;
3. Informacija o vzpostavitvi Schengenske meje;
4. Poročilo o stanju okolja za leto 2002 (EPA 787-III)
5. Predlog za avtentično razlago 218. člena zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS št. 110/2002)
6. Dopolnitev sklepa o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta Republike Slovenije;

Predlagan dnevni red je bil sprejet z večino glasov (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

K 1. točki dnevnega reda:
- Odobritev zapisnika 5. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 5. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem dne 30.4.2003.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 5. seje glasujejo.

Predlagan zapisnik je bil sprejet soglasno (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 33 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

K 2. točki dnevnega reda:
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

S pošiljko dne 9.5.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli poročilo in pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede zahteve Občine Šenčur za dodelitev lovskih pravic.

S pošiljko dne 9.5.2003 so prejeli zahtevek občine Šenčur za dodelitev lovskih pravic.

Stališča Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podal njen predsednik Cvetko Zupančič.

Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 14. 5. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval pobudo Komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se Lovski družini Šenčur dodeli povečanje lovnih površin na vse lovne površine v občini Šenčur in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo Komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da pobudo preučita in nanjo odgovorita.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo naj čimprej preučita zahtevo, da se Lovski družini Šenčur odobri povečanje lovnih površin na vse lovne površine v Občini Šenčur.

O b r a z l o ž i t e v :

Lovska družina (LD) Šenčur deluje, tako kot večina lovskih družin na Gorenjskem in v Sloveniji, že od 1946. leta. V tem času je prihajalo tako do različnih poimenovanj nazivov družine, kot tudi do združevanj in nezdruževanj lovskih organizacij. Vse do ustanovitve državnega lovišča (njegov tedanji naziv je bil Državno gojitveno lovišče Karavanke in se je z identičnim loviščem Kamniške planine združilo v današnje Podjetje za gojitev divjadi Kozorog s sedežem v Kamniku) je bilo LD Šenčur dodeljeno lovišče, ki je obsegalo večino lovnih površin občine. Po ustanovitvi državnega .lovišča so bile lovcem LD Šenčur te površine odvzete brez nadomestila ali nadomestnega lovišča. Ob povečanju lovišča bi šlo torej zgolj le za vračilo lovnih površin, ki so bila LD Šenčur protipravno odvzeta.

Lovišče LD Šenčur je po površini lovnih površin od 28 lovišč lovskih družin najmanjše na Gorenjskem, saj je lovnih površin vsega samo 1.860 ha (skupna lovna in nelovna površina lovišča sicer znaša dobrih 3000 ha). Za primerjavo naj navedemo, da je v Sloveniji kar veliko lovišč, ki presegajo šest in celo več tisoč ha lovnih površin. Na tej skromni površini "lovi" 47 lovcev, v večinskem delu njihovih krajanov. Na lovca, člana LD Šenčur, odpade vsega 39 ha lovišča, kar je daleč pod evropskimi, slovenskimi in gorenjskimi standardi in prakso. Ocenjuje se, da v povprečju lovi slovenski lovec na 84 ha lovnih površin.

Naslednja najpomembnejša slabost lovišča LD Šenčur pa je njegova (ne)kvaliteta, ki se prvenstveno odraža v stanju populacij lovnih in drugih vrst divjadi, njihova poudarjena nizka številčnost in celo njihovo izginevanje (izumiranje) v lovišču. Glavni vzroki takemu stanju so:

- Izredno visok povoz vseh vrst divjadi zaradi porasta gradnje cestnega omrežja v lovišču in porasta prometa (samo v lanskem letu je bilo povoženo 51 kosov srnjadi in le 28 kosov odstreljeno). Število povožene male divjadi je težko ugotoviti.
- Spremenjeno, poslabšano okolje za malo divjad (zajec, fazan, jerebica) je tako posebej negativno vplivalo na imenovane, sicer na kvaliteto okolja zelo občutljive vrste. Fazana ni več, poljska jerebica je prisotna le simbolično (lovci je že več kot desetletje ne love), poljski zajec je na pragu izumrtja. Nekoč z malo divjadjo znano bogato lovišče je osiromašeno do te mere, da lov določenih vrst ni več mogoč oziroma se mu lovci odpovedujejo. Vzroki propada so znani - poudarjena kemizacija v kmetijstvu, preusmeritev kmetijstva in njegova industrializacija, arondacije in komasacije zemljišč, zmanjševanja prostora mali divjadi, cestni promet, strojna obdelava kmetijskih zemljišč ter urbanizacija okolja.
- Lovišče vse bolj izgublja status lovišča in vse bolj postaja parkovni gozd in rekreacijsko področje vzhodnega dela Kranja in obmestnih področij. Zaradi stalnega in povečanega nemira se divjad umika ali odseljuje na mirnejše predele, vendar izven lovišča njihove LD.

Skratka, v tako majhnem in tako osiromašenem lovišču njihovi lovci domala nimajo več kaj loviti. So v povsem neenakopravnem, podrejenem položaju z drugimi slovenskimi lovci, pa čeprav so finančne obveznosti do izvajanja lovnih pravic povsem izenačene z njimi. Prepričani so o nujnosti in upravičenosti sodelovanja lokalnih skupnosti, kot legitimnih predstavnikov civilne družbe, pri pripravi tudi tiste zakonodaje (naravovarstvena, lovska, ribiška, gozdarska), ki se nanaša na dolžnosti in pravice neposrednih uporabnikov, to je krajanov.

* * *

Državni svet predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da pobudo preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanjo v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 33 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

* * *

S pošiljko dne 9.5.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo in poročilo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za okolje, da naj predložita poročilo o izvajanju Slovenskega kmetijsko okoljskega programa 2001-2006 ter oceno njegovega izvajanja.

Stališča Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podal njen predsednik Cvetko Zupančič.

Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 14. 5. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval pobudo Komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se predloži poročilo in ocena izvajanja Slovenskega kmetijsko okoljskega programa in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo Komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da pobudo preučita in nanjo odgovorita.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo naj predložita poročilo o izvajanju Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (2001-2006) ter oceno njegovega izvajanja.

O b r a z l o ž i t e v :

Izvajanje Slovenskega kmetijsko okoljskega programa, ki je bil sprejet in objavljen v Uradnem listu RS, št. 34, dne 10. 5. 2001, poteka že polni dve leti, zato je dozorel čas za oceno in zbiranje informacij o njegovem izvajanju, ki bodo služile morebitnim spremembam in dopolnitvam tega programa. V času trajanja programa se zbirajo podatki o izvajanju posameznih ukrepov, zato bo mogoče ugotoviti kako se ti ukrepi dejansko izvajajo v praksi.

Ocena programa bi naj bila izvedena na podlagi predhodno določenih ciljev in drugih informacij, kakor tudi pripravljenost usposobljenosti izvajalcev tega programa. V oceno izvajanja Slovensko kmetijsko okoljskega programa bi se morali vključiti vsi nosilci oziroma akterji programa ter nevladne organizacije (Biotehniška fakulteta, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije), ki bi naj pripravili tudi svoja stališča. V letu 2003 bi bilo potrebno izdelati oceno programa, na podlagi katere bodo pripravljene eventualne spremembe in dopolnitve programa.

* * *

Državni svet predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da pobudo preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.33/93) nanjo v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

* * *

S pošiljko dne 9.5.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Vladi Republike Slovenije, da se kot organ v sesatavi Ministrstva za zunanje zadeve ohrani Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Stališča Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve je podal njen predsednik Jožef Jeraj.

Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 14.5. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/94, 14/99) obravnaval pobudo Komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve glede delovanja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo Komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve in predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in nanjo odgovori.

Državni svet Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da se kot organ v sestavi Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije ohrani Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

O b r a z l o ž i t e v:

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu opravlja naloge, ki se nanašajo na slovensko manjšino v sosednjih državah ter na slovenske zdomce in izseljence po svetu, na njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, na informiranje, svetovanje in na pomoč na področju pravne zaščite, na spremljanje in koordiniranje dejavnosti pristojnih ministrstev na tem področju.

Državni svet ocenjuje, da je intenziven odnos Republike Slovenije do Slovencev, ki živijo izven njenih meja, izrednega pomena za uresničevanje in uveljavljanje slovenske identitete, še posebno v procesih globalizacije in vstopanja v evro-atlantske integracije.

Državni svet podpira avtonomno delovanje in sedanje pristojnosti Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu kot organa v sestavi Ministrstva za zunanje zadeve RS. Pričakuje pa se, da bo uradu v prihodnje omogočena še večja učinkovitost ob izboljšani strokovnosti njegovega delovanja.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l.RS, št. 44/93, 14/99) nanjo v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

* * *

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli prejeli poročilo Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve k pobudi državnega svetnika dr. Zoltana Jana za ohranitev delovnih mest na državnih šolah s slovenskim učnim jezikom v Republiki Italiji.

Stališča Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve je podal njen poročevalec dr. Zoltan Jan.

Razpravljal je državni svetnik Jožef Jeraj.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 14. 5. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval pobudo Komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve v zvezi z ohranitvijo delovnih mest na državnih šolah s slovenskim učnim jezikom v Republiki Italiji in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

1. Državni svet Republike Slovenije ugotavlja, da gre pri krčenju števila stolic za zmanjševanje pridobljenih pravic slovenske manjšine in kršenje odloka predsednika republike št. 233/98, kar terja, da se Ministrstvo za zunanje zadeve aktivno vključi na bilateralni ravni v reševanje problematike za ohranitev delovnih mest na šolah s slovenskim učnim jezikom. Državni svet pričakuje, da ga bo Ministrstvo za zunanje zadeve RS seznanilo s svojimi aktivnostmi in prizadevanji, ki bodo šla v smeri reševanja tega vprašanja.

2. Državni svet Republike Slovenije poziva Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, da pripravi primerjalno analizo položaja manjšinskega šolstva v Republiki Sloveniji in Republiki Italiji, v katerem naj prikaže tudi položaj ostalih manjšin v Republiki Italiji v odnosu do slovenske narodne skupnosti v tej državi. Takšna analiza bo gotovo tehtna opora pri meddržavnem dogovarjanju in reševanju vprašanj, ki so se že in se bodo še bolj zaostrovala.

O b r a z l o ž i t e v :

Problem delovnih mest na italijanskih državnih šolah s slovenskim učnim jezikom je v prvi vrsti vezan na kriterije za sestavo razredov v italijanskem šolskem sistemu delovnih mest na italijanskih državnih šolah s slovenskim učnim jezikom, ki je v prvi vrsti vezan na kriterije za sestavo razredov v italijanskem šolskem sistemu. V Republiki Italiji so po ministrskem odloku št. 331/98 razredi sestavljeni po določenih številčnih parametrih, kar pa ne velja za šole s slovenskim učnim jezikom. V odloku predsednika republike št. 233/98 je namreč predvideno, da se za slovenske šole v pokrajinah Gorica in Trst seznami osebja ločeni od seznamov za šole z italijanskim učnim jezikom. V pripravah na šolsko leto 2003/2004 pa je bila omenjena določba prezrta, saj so seznami osebja za slovenske in italijanske šole skupni in so zaradi tega oškodovane tako slovenske kot večinske šole. Tako je predvideno krčenje števila stolic, pri čemer so najbolj prizadete višje srednje šole. Prvič v 15 letih pogajanj se je zgodilo, da je nek višji funkcionar javno izjavil, da italijanski državni zbor za šolstvo sporazume o slovenski manjšini, lahko spoštujejo, ali pa ne. Tudi tako velikega krčenja še ni bilo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, sindikat izraža zaskrbljenost, saj je odstotek krčenja seznama učnega osebja na javnih šolah s slovenskim učnim jezikom večji kot na italijanski. Hkrati opozarjajo, da je lahko položaj problematičen tudi za upravno in pomožno osebje, kajti tudi njihov položaj je vezan na število vpisov.
Predstavnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je povedal, da komisiji predloženi pismeni odgovor vse, kar je bilo doslej storjenega v zvezi s tem vprašanjem.

V razpravi so člani komisije podčrtali pomen šolstva za ohranitev slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Italiji in v celoti podprli pobudo državnega svetnika dr. Zoltana Jana. Ugotovili so, da je naslednja leta povsem predvidljivo nadaljnje krčenje delovnih mest na italijanskih državnih šolah s slovenskim učnim jezikom: deželni ravnatelj je namreč zavzel stališče, da mora usklajevati interese ene in druge skupnosti, pričakovanja enih in drugih političnih skupin, tudi na deželni ravni. Slovenska država se ni enako intenzivno zavzemala za šolstvo slovenske manjšine kot za šole narodnih manjšin v Sloveniji, ki ima zagotovljen privilegiran položaj, kjer veljajo posebni normativi in merila za financiranje. Druge države, predvsem Avstrija, je od Italije dosegla, da ima šolstvo nemške manjšine bistveno ugodnejši položaj, isto velja za francosko manjšino. Republika Slovenija je pri zavzemanju za državne šole s slovenskim učnim jezikom v Republiki Italiji dosegla premalo. Premalo se upošteva, da je položaj tega šolstva urejen v posebnem zakonu, zato se mednarodna aktivnost Republike Slovenije ne more opirati le na krovni zakon o zaščiti slovenske manjšine.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, da pobudo preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanjo odgovorita v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

* * *

S pošiljko dne 9.5.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Davčni upravi RS glede razpolaganja in vodenje evidenc z ažurnimi in točnimi podatki o vseh davčnih zavezancih na območju RS.

Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 14.5.2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi z izterjavo davčnih obveznosti ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Davčni upravi Republike Slovenije, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:

• Ali davčna uprava razpolaga in vodi evidenco z ažurnimi in točnimi podatki o vseh davčnih zavezancih na območju RS?
• Ali obstoji točna in ažurna evidenca o višini obveznosti posameznih davčnih obveznikov in v kakšnih zneskih?
• Kolikšno je stanje zapadlih in neporavnanih davčnih obveznosti?
• Kolikšen znesek zapadlih in neporavnanih davčnih obveznosti je v prisilni izterjavi?
• Kolikšen znesek davčnih obveznosti ni v izterjavi zaradi odložitve plačila?
• Kolikšen znesek davčnih obveznosti je bil do 1.1.2003 odpisan in iz katerih razlogov?
• Kdo so davčni zavezanci - pri tem mislimo na najvišje zneske odpisov, katere so bile obveznosti odpisane?
• Koliko časa traja povprečen postopek davčne izterjave davčnih obveznosti?

O b r a z l o ž i t e v:

Računsko sodišče RS je opravilo pregled poslovanja Davčne uprave RS. Po posameznih informacijah, ki so bile objavljene v medijih, je zaključek pregleda takšen, da je evidenca davčne uprave nepregledna in da dokončni zaključki niso bili mogoči. Davki in druge javne dajatve so vir dohodkov države in proračunska sredstva. Neobračunavanje davkov in neizterjava davkov vpliva na priliv proračunskih dohodkov. Če ni dohodkov, tudi proračun ne more izplačevati izdatkov, ki jih je predvidel. To samo povzroči finančno nedisciplino in spravlja v nevarnost prejemke proračunskih izdatkov, da pravočasno izpolnjuje svoje obveznosti in plačuje prispevke. Vsekakor nepregledno in nekvalitetno davčno poslovanje ne more zagotoviti učinkovitega pobiranja davkov in s tem zagotovljenih proračunskih sredstev. Še slabše pa je, da se zaradi navedenega izpada dohodkov pojavljajo sugestije o uvedbi novih davkov. Osnovna predpostavka je, da se morajo plačati vse davčne obveznosti, za katerih izterjavo in obračun je zadolžena davčna uprava. Neažurnost, nepravilnost in nekvalitetnost državnih organov ne more biti utemeljitev za uvedbo novih davkov.

* * *

Državni svet predlaga Davčni upravi Republike Slovenije, da vprašanja preuči in v skladu s 98. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanje odgovori v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet soglasno (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

* * *

S pošiljko dne 9.5.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Banki Slovenije glede opravljanja nadzora sistema pravil za varno in skrbno poslovanje bank in hranilnic.

Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 14. 5. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi z nadzorom sistema pravil za varno in skrbno poslovanje bank in hranilnic ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Banki Slovenije, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:

• Kako Banka Slovenije opravlja nadzor sistema pravil za varno in skrbno poslovanje bank in hranilnic?
• Koliko pregledov in neposrednih vpogledov v poslovne knjige in drugo dokumentacijo je Banka Slovenije opravila pri bankah, ki imajo sedež na območju RS od leta 1998 dalje?
• Ali je Banka Slovenije izdala konkretne ukrepe posameznim bankam?
• Ali je Banka Slovenije opravila nadzor in pregled poslovanja Slovenske investicijske banke d.d. Ljubljana in kakšni so bili ukrepi Banke Slovenije?

O b r a z l o ž i t e v:

Po členu 12/1, točka 5, Zakona o Banki Slovenije (Ur.l. RS, št.58/2002) Banka Slovenije opravlja tudi naloge oblikovanja uveljavljanja in nadzora sistema pravil za varno in skrbno poslovanje bank in hranilnic. Po členu 43/1 istega zakona Banka Slovenije v okviru svojih pristojnosti z nadzorom bank in hranilnic preverja izvajanje določb tega in drugih zakonov ter na njihovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov. Po členu 44 Banka Slovenije izvaja nadzor bank in hranilnic s pregledom poročil, podatkov in druge dokumentacije, ki jo dobi od bank in z neposrednim vpogledom v poslovanje banke in hranilnice. Naloga Banke Slovenije je tako nadzor nad poslovanjem banke in s tem nadzor nad kvalitetnim delom banke in likvidnostjo bank. V javnosti odmeva primer SIB d.d. Ljubljana, ki menda že nekaj let ni izpolnjevala pogojev, ki so potrebni za ohranjanje likvidnosti banke. V tej zvezi se nakazuje vprašanje ali je Banka Slovenije sploh opravila kakšen pregled ali drugačen nadzor pri SIB d.d. Ljubljana in kakšne ukrepe je banka podvzela.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Banki Slovenije, da vprašanja preuči in v skladu s 98. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93 in 14/99) nanje odgovori v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

* * *

S pošiljko dne 9.5.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana Vladi RS in Ministrstvu za okolje, prostor in energijo glede cen geodetskih storitev .

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj dr. Zoltan Jan.

Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 14. 5. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana v zvezi s cenami geodetskih storitev ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Vladi Republiki Slovenije in Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

Vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana se glasi:

Kaj bosta storila Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, da bodo cene geodetskih storitev v sprejemljivih okvirih?

O b r a z l o ž i t e v :

Ob sprejemu zakona o geodetski dejavnosti je Državni svet Republike Slovenije 28.12.1999 sprejel sklep, da od Državnega zbora Republike Slovenije zahteva ponovno odločanje o tem zakonu, ker je med drugim ugotovil,da ni predvideno učinkovito reguliranje cen geodetskih storitev.

Kot je razvidno iz priloženih prepisov dobesednih zapisov 60. seje odbora za infrastrukturo in okolje z dne 13.1.2000 in 18.1.2000 ter 18. seje Državnega zbora Republike Slovenije z dne 26.1.2000 je državni sekretar mag. Dušan Blagajne navajal zavajajoča predvidevanja, zaradi katerih je državni zbor zavrnil odložilni veto državnega sveta in zakon potrdil.

Današnja praksa je pokazala, da so geodetske storitve pri pooblaščenih izvajalcih dosegle nesprejemljivo visoke cene, saj te znašajo na parceli, ki je že vpisana v zemljiško knjigo, praktično več kot gradbeni načrt oziroma okrog 300.000 tolarjev, k čemur je potrebno dodati še dodatne stroške geodetske uprave, advokata ter takse, ki se jim pri postopku vpisa v zemljiško knjigo ni mogoče izogniti zaradi predpisov, ki jih je sprejela vlada oziroma organi ministrstva.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) nanj odgovorita v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet soglasno (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 34 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

* * *

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca Ministrstvu za finance v zvezi s spremembo zakona o trošarinah za razbremenitev biodiselskega goriva.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj Marjan Maučec.

Razpravljala sta državna svetnika prof.dr. Jože Mencinger in Janez Sušnik.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 14.5.2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca v zvezi z razbremenitvijo plačila trošarine za biodieselsko gorivo ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. Rs, št.44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca se glasi:

Kdaj bo v Sloveniji podobno kot je v državah EU biodieselsko gorivo razbremenjeno trošarine oziroma kdaj biodieselsko gorivo ne bo obremenjeno s trošarino?

O b r a z l o ž i t e v:

Kot je znano, se v Sloveniji predvsem na pobudo Nafte Lendava v zadnjih letih precej govori o oljni ogrščici in biodieselskem gorivu. Tako so pripravili kar nekaj variant za izgradnjo tovarne za proizvodnjo biodieselskega goriva. Na žalost vseh nas predvsem pa slovenskega kmetijstva do realizacije projekta ni prišlo, predvsem zaradi neurejenih zakonskih osnov.

Proizvodnja biodieselskega goriva je v primerjavi s proizvodnjo mineralnih goriv nekonkurenčna. Kljub vsemu pa EU na različne načine podpira in spodbuja proizvodnjo obnovljenih virov energije, kamor spada tudi biodieselsko gorivo. Ne nazadnje je dokaz temu predlog direktive, ki predvideva, da bi do leta 2005 glede na vso prodajo motornih bencinov in dieselskega goriva bilo prodano 2 % biogoriv.

Kolikor nam je znano je predlog spremembe Zakona o trošarinah za ta segment biodieselskega goriva pripravljen do spremembe zakona žal ne pride.

Tako bi bilo potrebno v točki XII. (Trošarinski izdelki), podtočke 3(Mineralna olja in plin), 53. -člena (definicije) Zakona o trošarinah (Ur.l. RS, št.84/98) natančneje opredeliti trošarinske izdelke, za katere ni potrebno plačevati trošarine. S tem bi tudi biodiesel poleg črnega premoga, lignita, šote in biomase bil izvzet pri plačilu trošarine.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

* * *

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice predsedniku državnega zbora, glede obravnave predloga zakona o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju zavodov na seji državnega zbora.

Kratko obrazložitev je podal predalgatelj Doro Hvalica.

Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 14.5.2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije gospodu Borutu Pahorju v zvezi z obravnavo predloga Zakona o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju zavodov ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice se glasi:

Kdaj in po kakšnem postopku bo Državni zbor Republike Slovenije predlog zakona o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju zavodov uvrstil na dnevni red seje državnega zbora?

O b r a z l o ž i t e v:

Po sprejetju Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki velja po volji državnega zbora le za zaposlene v gospodarstvu, je Vlada Republike Slovenije leta 1995 predlagala še Zakon o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju zavodov in ga poslala državnemu zboru v sprejem po skrajšanem postopku.

Po skrajšanem postopku najbrž zato, ker je želela odpraviti neustavno stanje, saj 75. člen Ustave Republike Slovenije določa, da delavci v zavodih sodelujejo pri upravljanju zavoda na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. Pa tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo, sprejeto 7. julija 1994 ugotovilo, da obstoječe ureditve v Zakonu o zavodih, Zakonu o zdravstveni dejavnosti in Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja niso v skladu z Ustavo.

Zaposleni v zavodih na področju javnega sektorja opozarjajo, da jim je že od leta 1994 kratena ustavna pravica do sodelovanja pri upravljanju zavoda.

Kljub določilom kolektivnih pogodb dejavnosti, ki deloma urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju zavodov, le malo delodajalcev spoštuje to pravico. Tudi tam, kjer so po letu 1994 voljena delavska predstavništva zaživela, so vodstva zavodov pogosto sistematično ovirala njihovo učinkovitost, češ, da zanje ni zakonske podlage.

Velika večina zaposlenih v javnih zavodih - po grobi oceni najmanj sto tisoč zaposlenih - tako nima na upravljanje svojih zavodov skoraj nobenega vpliva. Celo dosedanji minimalni vpliv preko predstavnikov v svetih zavodov je ogrožen, saj ustanovitelji javnih zavodov z akti o ustanovitvi bistveno zmanjšujejo število delavskih predstavnikov v svetih zavoda. Če pa se bodo zakoni za posamezna področja javnih služb zgledovali po novem Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo, bo ustanovitelj in njegova vsakokratna politična opcija na oblasti imela popoln vpliv na upravljanje javnega zavoda.

Glede na vaše javne izjave, da ste na tokratno sejo Državnega zbora dali vse zakone, ki so v predalu čakali na obravnavo (Dnevnik, 19. april 2003), nas tudi zanimajo razlogi (poslovniški ali vrednostni), da omenjenega zakona ni med njimi.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s 98. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

* * *

S pošiljko dne 9.5.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede zahteve občine Semič o vrnitvi dela lovišč Lovski družini Semič

* * *

S pošiljko dne 9.5.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo na pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede zahteve občine Preddvor za dodelitev lovskih pravic za Lovsko družino Kokra in Lovsko društvo Preddvor.

* * *

S pošiljko dne 9.5.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca v zvezi z ureditvijo statusa slovenskih čebelarjev.

* * *

S pošiljko dne 9.5.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za šolstvo, znanost in šport na vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka glede ustanovitve javne srednje šole v Ilirski Bistrici.

* * *

S pošiljko dne 9.5.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministra brez resorja odgovornega za evropske zadeve, na vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka glede mejnega prehoda Jelšane.

* * *

S pošiljko dne 9.5.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika mag. Dušana Semoliča v zvezi z plačevanjem prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje.

* * *

S pošiljko dne 9.5.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli ponovni odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na pobudo Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve glede stališča MZZ-ja za ohranitev manjšinskega Radia 2 in Agora na avstrijskem Koroškem (št. 009-01/889-1/136).

* * *

Dne 28.4.2003 je bilo pisno urgirano pri pristojnih ministrstvih na sledeča neodgovorjena vprašanja državnih svetnic in svetnikov:

• vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca v zvezi s plačevanjem komunalnih storitev
• vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi z zadolževanjem države v letih 2003 in 2004
• vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka v zvezi z finančnim obveznostmi lokalnih skupnosti iz zakona o začasnem zatočišču
• vprašanje državne svetnice Petre Kersnič v zvezi z oblikovanjem posvetovalne skupine za pripravo predloga nove zdravstvene zakonodaje.

* * *

Predsednik je državne svetnice in svetnike obvestil, da je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca glede zaračunavanja DDV-a na takso za obremenjevanje voda, odstopilo Ministrstvu za finance, ki je pristojno za tolmačenje navedene problematike.

* * *

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zdravje na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi s porabo sredstev humanitarnih organizacij.

* * *

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zdravje na pobudo državnega svetnika dr. Zoltana Jana za celovito ureditev invalidskega in zdravstvenega varstva oseb, ki nimajo pravic iz drugih že veljavnih zakonov.

Državni svetnik dr. Zoltan Jan je predlagal, da se urgira na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki še ni poslalo odgovora.

* * *

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi z zadolževanjem države v letu 2003 in 2004.

 

K 3. točki dnevnega reda:
- Informacija o vzpostavitvi Schengenske meje

Predsednik je pozdravil ministra dr. Rada Bohinca in ga povabil da poda informacijo o vzpostavitvi Schengenske meje.

Informacijo o vzpostavitvi Schengenske meje je podal minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc.

Razpravljali so državni svetniki Doro Hvalica, Jožef Jeraj, prof.dr. Janvit Golob, Darko Fras, Tone Peršak, prof.dr. Alojz Križman, Branko Kodrič, Anton Kampuš, Drago Bahun, Štefan Teraž, mag. Zlatko Jenko, Ivan Bukovec, Jože Stanič in dr. Zoltan Jan.

Zaradi krajše odsotnosti predsednika je vodenje seje prevzel podpredsednik Jože Stanič.

Na vprašanja, ki so se postavljala tekom razprave je odgovarjal minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc.

Predsednik je zaključil razpravo, se zahvalil ministru za predstavitev ter ugotovil, da se je Državni svet Republike Slovenije seznanil z informacijo o vzpostavitvi Schengenske meje.

K 4. točki dnevnega reda :
- Poročilo o stanju okolja za leto 2002

Poročilo je objavljeno na spletni strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo: www.gov.si/mop.

Povzetek poročila je objavljen v Poročevalcu št. 20/2003.

Poročilo je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko dne 9.5.2003.

Stališča Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal njen predsednik Darko Fras,

Stališča interesne skupine lokalnih interesov je podal poročevalec Darko Fras.

Razpravljali so državni svetniki prof.dr. Janvit Golob, Doro Hvalica, Tone Peršak, Branko Kodrič in Ivan Bukovec.

Kratka pojasnila je podal mag. Radovan Tavzes, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.

Amandma je vložila interesna skupina lokalnih interesov in sicer:

1. V prvi točki se v tretji vrstici za besedno zvezo "Kraško območje" doda "Slovenska Istra".
2. V drugi točki se na drugi strani za besedno zvezo "za Obalo" doda ",skupaj z lokalnimi skupnostmi,".
3. V drugem odstavku 2. točke se besedno zvezo "ni čistilne naprave niti na slovenski niti na italijanski strani" nadomesti z naslednjim besedilom "ni ustrezno delujoče čistilne naprave na slovenski strani, na italijanski strani pa čistilne naprave ni."
4. V peti točki se za drugim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: "Državni svet poziva Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, da pohiti s pripravo ustreznih postopkov za določitev vodnih virov na vododeficitarnih območjih, predvsem na Obali."
5. V osmi točki se za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: "Državni svet izraža zaskrbljenost nad onesnaženjem zraka z ozonom in statistično ugotovljeno povezavo med obolevnostjo prebivalcev in onesnaženostjo zraka v Slovenski Istri. Zato poziva Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, da razširi republiško merilno mrežo na vsa območja, ki so dokazano najbolj ogrožena."
6. Doda se nova točka, ki se glasi: "Državni svet opozarja na odlok o naravnih vrednotah in dokument Natura 2000, s katerim se bodo določila naravovarstvena območja, saj še nista sprejeta, zato pa ni možno načrtovati lokacij za vetrne elektrarne."
7. Doda se nova točka, ki se glasi: "Poročilo o stanju okolja za leto 2002 naj se dopolni s poročilom o onesnaževanju zemlje s težkimi kovinami v območjih, kjer ta nastane kot posledica dolgotrajnega rudarjenja ter drugih industrijskih dejavnosti. Pripravi naj se predlog enakega pristopa k reševanju te problematike v smislu:
   • predlogov sanacije
   • ocenjevanju zmanjševanja vrednosti premoženja zaradi onesnaženja s težkimi kovinami."

Predlagan amandma je bil sprejet soglasno (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da državni svet sprejme, skupaj s sprejetim amandmajem, naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 14.5. 2003, ob obravnavi Poročila o stanju okolja za leto 2002, sprejel naslednji

S K L E P

da na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) da Državnemu zboru Republike Slovenije naslednje

M N E N J E

k Poročilu o stanju okolja za leto 2002

Državni svet Republike Slovenije se je seznanil s Poročilom o stanju okolja za leto 2002, ki vsebuje mednarodno primerljive podatke o dejanskem stanju v okolju ter obsežne analize o trendih na področju varstva okolja. Kljub dobro pripravljenemu poročilu, ki sledi usmeritvam in praksi držav EU, pa državni svet opozarja na vrsto dilem in izraža zaskrbljenost nad prisotnimi negativnimi trendi:

1. Državni svet Republike Slovenije je zaskrbljen nad trendom upadanja letno potencialno razpoložljivih vodnih virov, saj to pomeni za bodoče generacije velik okoljski problem, ker se bodo vododeficitarna območja (Kraško območje, Slovenska Istra, Prekmurje) še povečevala. Res je sicer, da so zaloge podzemnih voda v slovenskem prostoru neenakomerno razporejena, vendar pa sam ukrep zagotavljanja zadrževalnikov vode na vododeficitarnih območjih (npr. na Obali) ni zadosten, ampak so potrebni ustrezni in finančno podkrepljeni ukrepi, s katerimi bi se zagotovili novi vodni viri oziroma aktivirali potenciali vodnih virov.

Državni svet nadalje tudi opozarja, da bi bilo treba z vidika lokalnih skupnosti resno razmisliti o zaščiti lokalnih vodnih virov, ki se danes zanemarjajo na račun večjih javnih vodnih sistemov in zaščite strateških vodnih virov. Lokalni vodni viri, ki bi jih strokovna javnost ocenila kot možen rezervni vodni potencial, bi lahko služili kot alternativen vodni vir, še posebej v okoliščinah naglega upadanja potenciala strateških vodnih virov ali ob morebitnem njihovem onesnaženju.

2. Državni svet je zaskrbljen tudi nad stanjem v Koprskem zalivu, kjer se vsakodnevno odlaga večje količine okolju škodljivih substanc. Za slovenski prostor je to eno najpomembnejših strateških in turističnih področij, zato je uvrstitev reševanja slovenske obale pred polutanti med prednostne cilje izjemnega pomena. Reševanje tega problema se tudi ne sme prepustiti zgolj posameznim občinam, ampak je za Obalo treba skupaj z lokalnimi skupnostmi pripraviti jasen koncept rešitev, s katerimi se bo zaustavilo nadaljnje onesnaževanje slovenskega morja. Obremenjenost Koprskega zaliva je tudi posledica koprske čistilne naprave, kjer se izvaja samo primarno čiščenje, ki nepopolno očisti komunalno odpadno vodo (problem visokih koncentracij fosforja in dušika).

Državni svet tudi ugotavlja, da v bližini Tržaškega zaliva, ki je tudi pomemben dejavnik v bilateralnih odnosih s sosednjo Italijo, ni ustrezno delujoče čistilne naprave na slovenski strani, na italijanski strani pa čistilne naprave ni. Zato je treba k rešitvi tega vprašanja pristopiti v okviru bilateralnega slovensko-italijanskega projekta.

3. V Sloveniji predstavlja velik problem onesnaženje podzemnih voda z atrazinom, predvsem na občutljivih kmetijskih področjih kot je Dravsko polje in Ptujsko polje, pa tudi Savinjsko območje. Ker gre za enega najbolj škodljivih pesticidov, je treba vzpostaviti učinkovit nadzor, če hočemo, da bo kmetijska dejavnost v sožitju z vodnimi viri. Na teh območjih je tudi zaskrbljujoča uporaba umetnih gnojil, saj prihaja zaradi relativno visokega nivoja talne vode do pronicanja pesticidov in s tem do prekomernih koncentracij atrazina. Onesnaženje voda z atrazinom je povezano tudi z dejstvom, da je atrazin kljub prepovedani uporabi v kmetijstvu od leta 1997 v zemlji, saj potrebuje okoli 20 let, da se razgradi. Slabo stanje je povezano tudi z možnostjo nakupa atrazina v sosednji Republiki Hrvaški, zato brez ustreznega nadzora pristojnih državnih organov tega problema ne bo mogoče odpraviti.

4. Državni svet tudi ugotavlja, da razpršena poselitev povzroča težave pri nadzoru nad odlaganjem odpadkov, to pa negativno vpliva na stanje podtalnice, ki je glavni vodni vir v Sloveniji. Razpršena poselitev prinaša s seboj tudi druge probleme, med drugim večje stroške komunalne infrastrukture, ki je lokalne skupnosti finančno niso sposobne vzdrževati. Da bomo v Sloveniji uspeli zajeziti nadaljnjo razpršeno gradnjo, je treba k reševanju te problematike pristopiti z ustreznim nadzorom, in sicer z zazidalnimi načrti, s katerimi se bomo približali evropskemu konceptu zaključenih naselij.

5. Državni svet opozarja na veliko porabo pitne in kvalitetne vode, ki zaradi neprimerne uporabe (npr. pranje avtomobilov) v trenutku postane onesnažena. Poleg tega se stopnja obolevnosti za rakom skokovito povečuje, kar je lahko posledica onesnaženosti zraka, vode in hrane. Državni svet poziva Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, da pohiti s pripravo ustreznih postopkov za določitev vodnih virov na vododeficitarnih območjih, predvsem na Obali. Kvaliteta človekovega življenja in s tem njegovega zdravja je odvisna prav od okolja, zato je treba z ustreznimi ukrepi in ozaveščanjem ljudi v lokalnih okoljih dvigniti okoljsko zavest. Poleg tega je treba voditi tako okoljsko politiko, da bo sprejemljiva tako za strokovno kot širšo javnost. To je še posebej pomembno v primerih, ko je neka rešitev sprejeta v strokovnem okolju, prebivalci pa do nje čutijo odpor (npr. sežigalnica v Kidričevem).

6. Državni svet poudarja, da je treba sistemsko urediti organizacijsko vprašanje urejanja varstva okolja in ugotoviti, kaj se lahko naredi na lokalnem nivoju in kaj mora narediti država in kasneje tudi regije. Naloga države je, da z izvajanjem in vodenjem okoljske politike in s svojim odnosom do nje ustvarja za vse državljane evropsko primerljive standarde. Za učinkovito varstvo okolja je velikega pomena tudi uravnoteženost vseh okoljskih indikatorjev, saj je to pogoj za trajnostno sonaravni razvoj okolja.

7. Vprašanje odlaganja odpadkov je eno najbolj problematičnih področij varstva okolja v Sloveniji, saj je nezadovoljivo stanje odlaganja vseh vrst odpadkov. Temeljni problem je, da se vprašanje odpadkov rešuje na način, ki ni rešljiv, zato je tudi stanje okolja slabše, kot bi lahko bilo. Državni svet opozarja, da je organizacija lokalnih javnih služb neustrezna in neracionalna. Lokalne javne službe, ki so odgovorne za oskrbo s pitno vodo, čiščenje odpadnih voda in odlaganje odpadkov, niso sposobne učinkovito opravljati te naloge, ker so finančno in kadrovsko prešibke. Posledica tega je, da v Sloveniji praktično ni nobenega odlagališča, ki bi ustrezalo evropskim standardom. Zato bi morala za odlagališča poskrbeti država z načrtovanjem optimalnega števila odlagališč primerne velikosti, saj so ekonomsko uspešna le odlagališča za večje količine odpadkov. Podobno velja za oskrbo s pitno vodo in čistilne naprave.

Glede na to, da lokalne skupnosti težje obvladujejo okoljske probleme, državni svet opozarja na odsotnost regij, ki bi lahko učinkoviteje opravljale okoljske naloge (ravnanje z odpadki, oskrba s pitno vodo in čiščenje odpadnih voda).

V Sloveniji je relativno dobro urejeno odlagališče nevarnih odpadkov Metava, kjer bi se letno lahko odložilo cca. 500 ton odpadkov. Državni svet opozarja, da to odlagališče, ki mora biti državni objekt, zadostuje za slovenski prostor, seveda pa je treba izvajati nad njim strog nadzor. Postavlja pa se vprašanje, kje se odlagajo drugi nevarni odpadki.

8. Državni svet ugotavlja, da imamo v Sloveniji z izgradnjo čistilnega bloka v Šoštanju rešeno vprašanje žveplovega dioksida, ob tem pa opozarja na naraščanje emisije ogljikovega dioksida, ki se povečuje predvsem na račun povečanega prometa. Državni svet izraža zaskrbljenost nad onesnaženjem zraka z ozonom in statistično ugotovljeno povezavo med obolevnostjo prebivalcev in onesnaženostjo zraka v Slovenski Istri. Zato poziva Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, da razširi republiško merilno mrežo na vsa območja, ki so dokazano najbolj ogrožena. V zvezi s tem državni svet tudi poudarja pomembnost projekta proizvodnje alternativnega goriva biodizla, katerega minimalni delež (5%) mora v skladu z evropsko direktivo vsebovati dizelsko gorivo. Državni svet ugotavlja, da je vprašanje uvajanja alternativnega goriva biodizla predvsem povezano z vprašanjem trošarin. Stroški proizvodnje biodizla so visoki, če pa bi domačo proizvodnjo biodizla oprostili trošarine, bi prišlo do izpada prihodkov državnega proračuna. Zato je ključni faktor, ki vpliva na nadaljnji razvoj projekta biodizla in tudi ostalih okolju prijaznih projektov, finančne narave. Naloga države je, da si prizadeva finančno spodbujati aktivnosti, ki so usmerjene v varovanje okolja.

9. V čistilnih napravah za čiščenje odpadnih voda nastaja večja količina blata, ki predstavlja velik delež odpadkov. To vprašanje bi morala država reševati na celotnem ozemlju Slovenije tako, da se oblikuje jasen koncept glede izrabe blata, ne pa da se to ureja na nivoju posameznih čistilnih naprav. V zvezi s čistilnimi napravami se zastavlja vprašanje možnosti usposabljanja strojnih in gradbeniških projektantov, saj slovenska podjetja finančno in strokovno niso konkurenčna tujim podjetjem. V praksi se zato dogaja, da kapitalsko uspešna podjetja niso sposobna konkurirati tujim podjetjem in lahko nastopajo le kot njihovi podizvajalci.

10. Državni svet opozarja na vprašanje sežigalnic, saj je svetovni trend opuščanja večjih in gradnja manjših sežigalnic. S tem je rešeno vprašanje transporta odpadkov, ker so sežigalnice odpadkov v bližini njihovega nastanka, prav tako pa so v večji meri obvladljive emisije.

11. Državni svet opozarja na zapiranje tovarn, ki v preteklosti niso bile sanirane z vidika ekološke sprejemljivosti (Iverka Nazarje, Tovarna celuloze v Krškem). Ker sta celuloza in iverka strukturirana proizvoda, bi jih bilo treba ohraniti. Naloga Ministrstva za okolje, prostor in energijo je, da poskrbi za ekološko optimalizacijo slovenske proizvodnje.

12. Državni svet opozarja na odlok o naravnih vrednotah in dokument Natura 2000, s katerim se bodo določila naravovarstvena območja, saj še nista sprejeta, zato pa ni možno načrtovati lokacij za vetrne elektrarne.

13. Poročilo o stanju okolja za leto 2002 naj se dopolni s poročilom o onesnaževanju zemlje s težkimi kovinami v območjih, kjer ta nastane kot posledica dolgotrajnega rudarjenja ter drugih industrijskih dejavnosti. Pripravi naj se predlog enakega pristopa k reševanju te problematike v smislu predlogov sanacije in ocenjevanja zmanjševanja vrednosti premoženja zaradi onesnaženja s težkimi kovinami.

Predlagan sklep je bil sprejet soglasno (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 5. točki dnevnega reda :
- Predlog za avtentično razlago 218. člena zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS št. 110/2002)

Predlog državnega svetnika Darka Frasa prejeli s sklicem dne 30 4.2003.

Predlog je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko dne 9.5.2003.

Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal njen predsednik Darko Fras.

Kratka pojasnila je podal gospod Jože Novak, državni sekretar za prostor, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.

Predsednik je predlagal, da državni svet sprejem naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 14.5. 2003, obravnaval predlog državnega svetnika Darka Frasa za sprejem avtentične razlage 218. člena zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 110/2002) in na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) sprejel naslednji

S K L E P:

Na podlagi 149. člena poslovnika državnega zbora državni svet predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme avtentično razlago 218. člena zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 110-5387/2002).

Predlog za sprejem avtentične razlage 218. člena zakona o graditvi objektov se glasi:

"Določbe 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, v nadaljevanju: ZGO-1) pomenijo, da se od uveljavitve ZGO-1 odmerja nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: NUSZ) od tistih zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih določa drugi in tretji odstavek 218. člena ZGO-1. Torej je na novo določena le opredelitev zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, od katerih se odmerja NUSZ.

Odmera NUSZ na posameznih tako opredeljenih zazidanih ali nezazidanih stavbnih zemljiščih se vrši v skladu z 60. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št.18/84 in 33/89, Uradni list RS, št. 24/92) v zvezi s prvo alineo 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97). Za nezazidana stavbna zemljišča se NUSZ plačuje od celotne površine nezazidanega stavbnega zemljišča, za zazidana stavbna zemljišča pa se NUSZ plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe, ki stoji na gradbeni parceli. Pri tistih zazidanih stavbnih zemljiščih, ki gradbene parcele še nimajo določene, pa se do določitve le te NUSZ plačuje na dva načina:

- za del zemljiške parcele, ki predstavlja površino fundusa (zemljišča, na katerem stavba stoji), povečano za faktor 1,5, se NUSZ plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe, ki stoji na tej parceli;
- za preostali del zemljiške parcele (preostalo površino) pa se NUSZ plačuje kot za nepozidano stavbno zemljišče, in sicer od površine tega dela zemljiške parcele."

O b r a z l o ž i t e v:

Besedilo 218. člena Zakona o graditvi objektov - ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02) se glasi:

"(odmera nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v prehodnem obdobju)

(1) Določbe prve alinee prvega odstavka 56. člena ZSZ se uporabljajo samo za tista zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih določa ta člen tega zakona.

(2) Za zazidana stavbna zemljišča po tem členu se z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

(3) Za nezazidana stavbna zemljišča po tem členu se z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

(4) Občine morajo odloke o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč uskladiti z določbami tega člena najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(5) Če občina v roku iz prejšnjega odstavka odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ne uskladi z določbami tega člena, se po preteku roka iz prejšnjega odstavka začne z odmerjanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od tistih zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih določa ta člen, pri določanju višine nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča pa uporablja vrednost točke, določene z odlokom o nadomestilu za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, sprejetim pred uveljavitvijo tega zakona, kot da bi bile na območju z nezazidanim stavbnim zemljiščem stavbe iz tretjega odstavka tega člena že zgrajene. "

ZGO-1 v 218. členu določa odmero nadomestila v prehodnem obdobju. Pri tem sicer ne pove, kaj je to prehodno obdobje, čeprav bi lahko domnevali, da je zakonodajalec imel v mislih obdobje do uvedbe davka na nepremičnine. V prvem odstavku predmetnega člena določa, da se na podlagi 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97, 67/02, v nadaljevanju ZSZ - 97) uporabljajo do sedaj veljavne določbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: NUSZ) iz VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, v nadaljevanju ZSZ - 84), vendar le za tista stavbna zemljišča, ki jih določa ta člen ZGO - 1. Nadalje v drugem in tretjem odstavku istega člena ZGO-1 določa, katera so tista pozidana in nepozidana stavbna zemljišča, za katera se odmerja nadomestilo v prehodnem obdobju. V četrtem odstavku ZGO-1 določa obveznost občin, da uskladijo občinske odloke z določbami tega zakona v roku 6 mesecev od uveljavitve zakona (ZGO-1), se pravi do 01. 07. 2003. Peti odstavek 218. član ZGO-1 pa določa, da v primeru, če občina v roku iz prejšnjega odstavka odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ne uskladi z določbami tega člena, se po preteku roka iz prejšnjega odstavka začne z odmerjanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od tistih zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih določa ta člen, pri določanju višine nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča pa uporablja vrednost točke, določene z odlokom o nadomestilu za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, sprejetim pred uveljavitvijo tega zakona, kot da bi bile na območju z nezazidanim stavbnim zemljiščem stavbe iz tretjega odstavka tega člena že zgrajene.

Besedilo predmetnega 218. člena ZGO-1 je mogoče razumeti zgolj kot novo definicijo stavbnega zemljišča, ki se uporablja za odmero nadomestila v prehodnem obdobju, medtem ko se odmera vrši skladno z določbami VI. poglavja ZSZ-84, kar izrecno določa tudi prvi odstavek 218. člena ZGO-1. To pomeni, da se odmerja nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča od stanovanjske oziroma poslovne površine objekta, za nezazidana stavbna zemljišča pa od površine, ki je po prostorsko izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Novost je torej le to, da se pri tistih zazidanih stavbnih zemljiščih, ki še nimajo določene gradbene parcele oziroma funkcionalnega zemljišča, do določitve le te NUSZ odmerja na dva načina. Za površino fundusa objekta, povečano za faktor 1,5, se nadomestilo odmeri kot za pozidano stavbno zemljišče, in sicer od stanovanjske oziroma poslovne površine objekta, ki je na tem zemljišču, za preostali del zemljiške parcele pa se odmeri nadomestilo za nepozidano stavbno zemljišče, in sicer od površine tega dela zemljiške parcele.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (v nadaljevanju: MOPE) v "kompendiju", ki je objavljen na spletni strani, podaja drugačno razlago predmetnega člena, ki se glasi:

"V zvezi z vprašanji, zakaj še sploh lahko obstaja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: NUSZ), saj da zemljišč v družbeni lastnini ni več, prav tako pa tudi ne pravice uporabe, ampak samo lastninska pravica, je potrebno uvodoma pojasniti, da pravna podlaga za obveznost plačevanja NUSZ ni pravica uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lastnini, ki je sedaj, po uveljavitvi zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL), razen izjem glede na določbe njegovega 1. člena, temveč neposredna uporaba stavbnega zemljišča. Zavezanec za plačilo torej ni (v vsakem primeru) lastnik stavbnega zemljišča, ampak le v primeru, da je lastnik hkrati tudi neposredni uporabnik. Po določbah 62. člena zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 (ZSZ-84) so to nadomestilo dolžni plačati taksativno navedeni neposredni uporabniki zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, in sicer lastnik oziroma najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora. Glede na določbe zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP, Uradni list SRS, št. 18/74 in 34/88), pa se za poslovni prostor seveda ne more šteti le objekt (zgradba) v kateri se poslovna dejavnost opravlja, ampak tudi t.i. zunanje površine.

Ugotoviti pa je tudi potrebno, da je zakonodajalec (začasno) ohranil obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v pričakovanju novega zakona o davku na nepremičnine, ki bo ukinil navedene določbe "starega" zakona o stavbnih zemljiščih, in ker v prehodnem obdobju, dokler predpis o obdavčevanju vseh vrst nepremičnin ne bo uveljavljen, ni mogoče enostavno ukiniti enega od najpomembnejših virov prihodkov občinskega proračuna, glede na določbe zakona o financiranju občin (ZFO, Uradni list RS, št. 80/94 in 56/98), s katerim pa se, kot je znano, zlasti zagotavlja ne le ustrezna (komunalna) opremljenost stavbnih zemljišč, ampak tudi gospodarski in družbeni razvoj samoupravne lokalne skupnosti kot take. Tudi zato je Ustavno sodišče RS, ko je že pred časom prejelo zahtevo za oceno ustavnosti takšnega zakona, ugotovilo, da obveznost plačevanja NUSZ ni v nasprotju z ustavo.

V zvezi z zgoraj navedenim velja še posebej poudariti, da je z zakonom potrebno zagotoviti sistemski vir pridobivanja sredstev vsakomur, če mu drug ali isti zakon nalaga določene obveznosti. To velja tudi za občino oziroma drugo obliko samoupravne lokalne skupnosti, kot jo omogočajo predpisi o lokalni samoupravi. Zato bi prekinitev ali samo drastično zmanjšanje višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki se jo tudi sicer opredeljuje na podlagi občinskega predpisa, izdanega na podlagi zakona, lahko pomenila tudi občutni zastoj gospodarskega ali drugega razvoja na določenem območju Republike Slovenije. Pri tem pa velja dodati, da skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja financiranje občin, NUSZ ni (v absolutnem smislu) namenski prihodek proračuna le za opremljanje stavbnih zemljišč, ker se razporeja v proračun občine za financiranje drugih nalog.

Ne glede na navedeno, pa je potrebno poudariti še tudi naslednje: z reformo lokalne samouprave, je občina postala temeljna lokalna samoupravna skupnost, za razliko od prejšnje občine, ki je bila temeljna družbenopolitična skupnost. Po prejšnjem sistemu je bila občina del sistema državne uprave; njuna razmerja so bila urejena po vertikalno tekoči resorni liniji - občinska uprava je bila podaljšek republiške, podrejena ji je bila tako v organizacijskem, delovnem in nadzornem smislu. Z novo ureditvijo taka razmerja veljajo le še med državnimi organi in njenimi teritorialnimi izpostavami - upravnimi enotami, medtem ko občina v okviru zakonov samostojno organizira svoje službe in njihovo delo. To velja tudi za organiziranje zagotavljanja opremljanja stavbnih zemljišč, ki je tudi po novem ZUreP-1 naloga občine. Njena tozadevna naloga izvira iz njene splošne pristojnosti za urejanje prostora na območju občine, torej tudi, da gospodari s stavbnimi zemljišči na njenem območju ter da je sprotno seznanjena, kako se realizira njena prostorska politika in načrtovane prostorske ureditve, določene z izvedbenimi prostorskimi akti.

Da bi lokalna skupnost vodila aktivno politiko prostorskega urejanja, lahko vsaka občina, v skladu s svojim odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in s prostorskimi akti določeno namensko rabo prostora, sprejme diferencirano vrednost točke za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče, kot to tudi sicer opredeljujejo določbe 218. člena prehodnih in končnih določb ZGO-1.

Omeniti pa tudi velja, da je z drugim odstavkom 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 določeno, da se NUSZ plačuje ne samo na območju mest in naselij mestnega značaja, ampak tudi na drugih območjih, ki so opremljena najmanj z vodovodnim in električnim omrežjem. Podrobnejša merila in pogoje za plačevanje nadomestila pa določa občina v okviru svojih pristojnosti popolnoma samostojno in neodvisno (z odloki).

V zvezi z obveznostjo plačevanja NUSZ velja poudariti tudi to, da gre pri njegovem plačevanju pravzaprav za to, da lokalna skupnost zajame del povečane vrednosti nepremičnine, ki je posledica tujih in ne lastnikovih ali uporabnikovih preteklih vlaganj v razvoj območja, kjer se nahaja nepremičnina, pa tudi za to, da lokalna skupnost iz tega namenskega vira nadomesti del stroškov za graditev, vzdrževanje in obratovanje ustreznega dela komunalne infrastrukture, (npr. javne površine, javna razsvetljava in seveda tudi za novo kanalizacijo, ipd.) oziroma javnih služb (npr. čiščenje javnih površin, odvoz odpadkov neznanega izvora) katerih uporaba se po naravi stvari ne more zaračunavati posameznemu identificiranemu ali naključnemu uporabniku.

Ker so sredstva, zbrana iz NUSZ, eden najbolj "zanesljivih" virov za financiranje drugih nalog občine oziroma druge lokalne skupnosti (glej 22. člen v povezavi z 38. členom ZFO), po 61. členu še veljavnega zakona iz leta 1984 NUSZ določi občinski svet v skladu z dogovorom o usklajevanju meril in območij, na katerih se plačuje nadomestilo in za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Takšen dogovor, sklenjen pred uveljavitvijo Ustave Republike Slovenije, še vedno velja, saj je javno objavljen (Uradni list SRS, št. 19/86). To pomeni, da se bo lahko takšen dogovor o "točkovanju" lahko uporabljal tudi na podlagi meril iz 218. člena ZGO-1.

V zvezi z vprašanji, ali se za zazidana stavbna zemljišča plačuje nadomestilo od gradbene parcele ali od stanovanjskih ter poslovnih površin, pa pojasnjujemo, da se je do uveljavitve ZGO-1 plačevalo NUSZ za zazidano stavbno zemljišče tako, kot je to določeno s 60. členom ZSZ-84, torej samo od stanovanjske oziroma poslovne površine, po 1.1.2003 pa se bo takšno NUSZ plačevalo kot seštevek nadomestila od stanovanjskih oziroma poslovnih površin, kot se ga je zaračunavalo doslej, in nadomestila od stavbišča, to je zemljišča, na katerem takšen objekt stoji, s pripadajočim zemljiščem znotraj gradbene parcele oziroma dokler gradbenega parcela še ne bo določena, od zemljišča ob stavbišču, katerega površina se bo izračunala na podlagi drugega odstavka 218. člena ZGO-1.

Ker se je po določbah še veljavnega 60. člena ZSZ-84 za zazidana stavbna zemljišča plačevalo nadomestilo (NUSZ) od stanovanjskih ter poslovnih površin, ne pa tudi (dodatno) še od zemljišča, na katerem takšna stavba stoji in k takšnemu stavbišču (fundusu) pripadajočega zemljišča, ki se je v preteklosti imenovalo "funkcionalno zemljišče", je bilo potrebno s prehodnimi določbami ZGO-1, to je njegovim 218. členom, odpraviti takšne nelogičnosti, da se je npr. za stanovanja v stanovanjskem bloku, ki ni imel niti lastnega dvorišča, plačevalo NUSZ v enaki višini kot za stanovanja v sosednjem bloku, ki pa mu je pripadalo poleg takšnega zemljišče še velika zelenica, lastno otroško igrišča in podobne površine.

Na vprašanja, ali morajo občine, ki do sedaj ne odmerjajo nadomestila, na osnovi tega zakona sprejeti odloke za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč na celotnem svojem področju, je potrebno odgovoriti, da je odločitev o tem, ali bo občina izkoristila možnost, ki ji jo daje zakon, da si finančno opomore in izvaja svoje razvojne programe tudi s pomočjo sredstev iz NUSZ, zbranih v njenem proračunu, njena odločitev. Občina, ki ne sprejme odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, bo pač imela "tanjši" proračun in tudi ne bo mogla pridobivati zemljišč za gradnjo oziroma jih komunalno opremljati, zaradi česar bodo morali investitorji, ki bi želeli graditi na njenem območju, plačevati višje komunalne prispevke. To pa posledično pomeni, da bodo takšni investitorji raje gradili v drugih občinah, ki bodo poskrbele za komunalno opremljena zemljišča.

Na vprašanja, ali bo zato, ker bo potrebno po 1.1.2003 zaradi odmere NUSZ po 218. členu ZGO-1 uskladiti (spremeniti) odlok, kar pa da bo seveda vplivalo tudi na samo plačevanje, za leto 2003 veljala odmera in s tem tudi obveznost plačevanja po dosedanjem predpisu (odloku), ali pa po usklajenem odloku, ki (naj) bi bil sprejet med letom, pojasnjujemo, da je odgovor na to vprašanje potrebno poiskati v pogodbi, ki jo je občina sklenila z DURS v zvezi z odmerjanjem, plačevanjem in izterjavami NUSZ. To seveda pomeni, da v letu 2003 nova odmera, tudi če bi občina že sprejela nov oziroma novelirani odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ne more priti v poštev. Z odmerjanjem in obveznostjo plačevanja NUSZ po novem se bo torej lahko začelo šele v letu 2004."

Razlaga določb predmetnega 218. člena ZGO-1, ki jo podaja MOPE, je očitno bistveno drugačna in po mnenju predlagateljev avtentične razlage nima podlage v določbah predmetnega člena. Med drugim MOPE razlaga, da se je do uveljavitve ZGO-1 plačevalo NUSZ za zazidano stavbno zemljišče tako, kot je to določeno s 60. členom ZSZ-84, torej samo od stanovanjske oziroma poslovne površine, po 1.1.2003 pa se bo takšno NUSZ plačevalo kot seštevek nadomestila od stanovanjskih oziroma poslovnih površin, kot se ga je zaračunavalo doslej, in nadomestila od stavbišča, to je zemljišča, na katerem takšen objekt stoji, s pripadajočim zemljiščem znotraj gradbene parcele oziroma dokler gradbenega parcela še ne bo določena, od zemljišča ob stavbišču, katerega površina se bo izračunala na podlagi drugega odstavka 218. člena ZGO-1. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je kot pripravljalec predloga zakona o graditvi objektov očitno imelo ambicijo s sistemskim zakonom o graditvi objektov urejati enega izmed sistemskih virov (davkov) lokalnih skupnosti, vendar tega ni tako zapisalo v 218. členu. Razen tega je prišlo do vključitve predmetnega člena v predlog zakona šele v zadnji fazi, zato lokalne skupnosti niso bile pravočasno vključene v zakonodajni postopek kot to predvidevata ustava in drugi predpisi. Razlaga ministrstva je v nasprotju z določbo prvega odstavka 218. člena ZGO-1, ki izrecno določa, da se določbe prve alinee prvega odstavka 56. člena ZSZ uporabljajo samo za tista zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih določa ta člen tega zakona.

Prav tako je v nasprotju s petim odstavkom 218. člena ZGO-1 razlaga Ministrstva za okolje, prostor in energijo, da v letu 2003 nova odmera, tudi če bi občina že sprejela nov oziroma novelirani odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ne more priti v poštev in da se bo z odmerjanjem in obveznostjo plačevanja NUSZ po novem lahko začelo šele v letu 2004, saj predmetni peti odstavek izrecno določa, da če občine ne uskladijo odlokov, se po preteku roka začne z odmerjanjem po določbah ZGO-1. Odveč je pripomniti tudi, da v skladu z zakonom o davčnem postopku ni mogoče med letom spreminjati načina in višine odmere, saj gre za letno davčno dajatev, prav tako pa davčna uprava ne more sama začeti odmere, temveč ji mora lokalna skupnost posredovati podatke za odmero.

Razlaga Ministrstva za okolje, prostor in energijo je po mnenju predlagateljev avtentične razlage sporna, ker nima pravne podlage v zakonu, ki edini lahko ureja način odmere NUSZ, poleg tega pa predlagatelj ZGO-1 v razlagi tolmači nekaj, kar je imel namen zapisati v zakonsko besedilo, vendar je zakonsko besedilo drugačno.

* * *

Kot predstavnik državnega sveta bo na sejah državnega zbora in njegovih delovnih teles sodeloval državni svetnik Darko Fras.

Predlagan sklep je bil sprejet soglasno (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 6. točki dnevnega reda:
- Dopolnitev sklepa o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta Republike Slovenije

Sklep o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta Republike Slovenije je Državni svet sprejel na 3. seji dne 22.1.2003.

Na 5. seji Državnega sveta dne 16. aprila 2003 je Državni svet potrdil mandat državnemu svetniku Radu Krpaču, ki je bil izvoljen na nadomestnih volitvah 25. marca 2003.

Državni svetnik Rado Krpač je izrazil željo, da bi sodeloval v Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Komisiji za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

75. člen poslovnika Državnega sveta določa, da imajo komisije od pet do deset članov. Ker ima Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj že deset članov, je predsednik perdlagal, da se državnega svetnikia Rada Krpača, izvoli za člana Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli predlog sklepa za izvolitev državnega svetnika Rada Krpača, za člana komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Predlog je bil posredovan tudi interesnim skupinam.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji dne 14.5.2003 ob obravnavi dopolnitve sklepa o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta Republike Slovenije, na podlagi 45. člena zakona o Državnem svetu in 86. ter 75. člena poslovnika Državnega sveta sprejel naslednji

S K L E P

Za člana Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se izvoli državnega svetnika Rada Krpača. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ima sedaj devet članov.

Predlagan sklep je bil sprejet soglasno (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Predsednik je zaključil 6. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom zahvalil za sodelovanje in razpravo ter jih povabil na ekskurzijo in sicer na ogled gradnje avtocestnega odseka Ankaran-Klanec.