Vprašanje Marjana Maučeca glede razlage tretjega odstavka 4. člena Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji, dne 16. 3. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede razlage tretjega odstavka 4. člena Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca se glasi:

Kakšna je pravilna razlaga tretjega odstavka 4. člena Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo?

Obrazložitev :

Zakon o dohodnini (Zdoh-1) (Uradni list št. 54/04 in 139/04) v tretjem odstavku 31. člena določa, da se pri določanju višine povračil stroškov v zvezi z delom in dohodkov, ki jih v skladu s 3., 6. in 7. točko prvega odstavka tega člena določi vlada, kot podlago upošteva raven posameznih navedenih pravic delojemalcev, določenih z zakoni in s kolektivnimi pogodbami na ravni države. Če delodajalec izplačuje navedena povračila stroškov v zvezi z delom in dohodke, ki so višji od zneskov, ki jih za navedena povračila in dohodke določi vlada, se znesek posameznega povračila oziroma dohodka v delu, ki presega znesek, določen s strani vlade, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Na tej podlagi je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 142/04 in 7/05 - uredba). 4. člen te uredbe ureja področje dnevnic kot povračil stroškov za prehrano:

4. člen (dnevnice)
(1) Če traja službeno potovanje v Sloveniji nad 12 do 24 ur, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine 3600 tolarjev; če traja službeno potovanje v Sloveniji nad 8 do 12 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 1800 tolarjev; če traja službeno potovanje v Sloveniji nad 6 do 8 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 1260 tolarjev.
(2) Če traja službeno potovanje v tujini nad 14 do 24 ur, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine zneska, ki je za posamezno državo oziroma območje določen v Prilogi 1, ki je priloga in sestavni del te uredbe; če traja službeno potovanje v tujini nad 8 do 14 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 75 odstotkov zneska iz Priloge 1 te uredbe; če traja službeno potovanje v tujini nad 6 do 8 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 25 odstotkov zneska iz Priloge 1 te uredbe.
(3) Če je narava dela takšna, da se v pretežni meri opravlja izven sedeža delodajalca in se delojemalec vsakodnevno vrača v kraj kjer prebiva, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, ne všteva povračilo stroškov prehrane med delom, do višine in pod pogoji, ki so določeni v 2. členu te uredbe.

Tretji odstavek 4. člena Uredbe je napisan zelo dvoumno in se ga da razumeti na tri načine:

• da se ob dnevnicah, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, prav tako ne všteva še strošek prehrane med delom po 2. členu Uredbe. To pomeni, da delojemalec dobi dnevnico in dodatno še povračilo stroškov prehrane, oboje pa ne gre v davčno osnovo do navedene višine v Uredbi;
• delojemalec ni upravičen do dnevnice, ker se vsakodnevno vrača v kraj , kjer prebiva in je upravičen do prehrane med delom, ki se ne všteva v povračilo stroškov prehrane med delom do višine in pogoji iz 2. člena Uredbe ali
• delojemalcem, ki opravljajo delo na tak način v celoti upošteva dnevnica kot davčna osnova ne samo od višine, ki je določena v prvem in drugem odstavku, povračilo stroškov prehrane pa od višine in pogoji iz 2. člena Uredbe.

Predpisi naj bi bili napisani kar najbolj razumljivo, saj se s tem povečuje predvidljivost, zanesljivost in s tem tudi pravna varnost. Tretji odstavek omogoča zelo različno branje, ki bo s strani delodajalcev najverjetneje v škodo delojemalcev, zato apeliram na Vlado Republike Slovenije, da predmetno določbo spremeni ali razjasni na drug ustrezen način.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.