Iskanje:     Napredno iskanje
Brskanje po kategorijah:



Sklep o organizaciji in delu službe Državnega sveta Republike Slovenije

Na podlagi prvega odstavka 21. člena, drugega odstavka 40. člena, drugega odstavka 81. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-UPB3; Ur. l. RS, št. 63/07), drugega odstavka 46. člena Zakona o Državnem svetu (ZDSve-UPB1; Ur.l. RS, št. 100/05), drugega odstavka 19. člena in drugega odstavka 101. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 Odl. US: U-I-335/04-10, 86/07) Državni svet na predlog sekretarja Državnega sveta sprejema

 

SKLEP O ORGANIZACIJI IN DELU SLUŽBE DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE

I. UVODNA DOLOČBA

1. člen

Ta sklep ureja:

  • organizacijo službe Državnega sveta Republike Slovenije,
  • notranje organizacijske enote, njihova delovna področja ter razmerja med njimi (priloga 1 - organigram Državnega sveta),
  • vodenje službe,
  • vodenje notranjih organizacijskih enot,
  • pristojnosti za imenovanje na položaj,
  • postopek sprejemanja in spreminjanja sistemizacije delovnih mest v službi Državnega sveta,
  • vsebino sistemizacije,
  • razvrstitev uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest javnih uslužbencev in javnih uslužbenk (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenci) (priloga 2 - sistemizacija delovnih mest).

 

II. ORGANIZACIJA SLUŽBE

1. Sekretar Državnega sveta

2. člen

Službo Državnega sveta v skladu z Zakonom o Državnem svetu in Poslovnikom Državnega sveta vodi sekretar Državnega sveta.

Sekretar Državnega sveta glede delovnih razmerij delavcev v službi Državnega sveta izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca v skladu z zakonom in predpisi, ki urejajo položaj in naloge javnih uslužbencev.

Sekretar Državnega sveta organizira seje in zagotavlja pogoje za delo Državnega sveta, njegovih komisij in interesnih skupin; pomaga predsedniku in podpredsedniku pri pripravi in vodenju sej Državnega sveta in opravlja druge naloge v skladu s poslovnikom.

Sekretar Državnega sveta poleg tega:

  • usklajuje delo službe Državnega sveta pri opravljanju del in nalog za Državni svet, njegova delovna telesa in člane Državnega sveta,
  • za kolegij Državnega sveta pripravlja predlog proračuna, ki ga dokončno sprejema Državni svet,
  • odobrava uporabo finančnih in materialnih sredstev za delo Državnega sveta in službe Državnega sveta,
  • določa višino sredstev za posamezne namene skupne porabe,
  • zastopa Državni svet pri sklepanju pogodb v mejah izvrševanja proračuna Državnega sveta,
  • odloča o izbiri izvajalcev v postopkih oddaje javnih naročil,
  • daje smernice in navodila za delo službe Državnega sveta, s katerimi se zagotavlja njeno enotno, usklajeno in učinkovito delo,
  • izdaja pravilnike, odredbe in druge splošne akte, za katere je pooblaščen z zakonom, podzakonskimi predpisi in drugimi splošnimi akti,
  • zagotavlja javnost dela službe Državnega sveta z dajanjem uradnih sporočil   ter na druge načine, ki omogočajo javnosti, da se seznani z delom službe    Državnega sveta in reševanjem vprašanj z njenega delovnega področja,
  • razporeja delavce službe DS za opravljanje občasnih delovnih nalog,
  • vodi kadrovsko poslovanje,
  • izbira kandidate za zaposlitev,
  • določa načrt izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja,
  • opravlja druge zadeve, določene z zakonom, poslovnikom, podzakonskimi predpisi in drugimi splošnimi akti.

 

3. člen

Sekretar Državnega sveta lahko določena pooblastila iz tretje, četrte, pete in šeste  alineje četrtega odstavka prejšnjega člena prenese na posamezne javne uslužbence, če ti za to izpolnjujejo pogoje in s tem soglašajo.

Pooblastilo mora biti pisno in mora vsebovati ime in priimek pooblaščenca ter obseg in trajanje pooblastila.

Pooblastilo se v organu objavi na oglasni deski organa.

 

2. Namestnik sekretarja Državnega sveta

4. člen

Sekretar Državnega sveta ima namestnika, ki ga imenuje Državni svet na predlog sekretarja Državnega sveta.

Namestnik sekretarja pomaga sekretarju pri vodenju in koordiniranju dela na področju zagotavljanja organizacije in poteka sej Državnega sveta in njegovih delovnih teles.

Namestnik sekretarja nadomešča sekretarja Državnega sveta v njegovi odsotnosti po navodilih sekretarja.

 

3. Kolegij sekretarja Državnega sveta

 5. člen

Kolegij kot posvetovalno telo sekretarja Državnega sveta praviloma obravnava načelna in druga pomembna vprašanja, ki so skupnega pomena za delovanje službe Državnega sveta. Kolegij sklicuje sekretar Državnega sveta. V kolegiju sodelujejo namestnik sekretarja Državnega sveta, vodje notranjih organizacijskih enot ter javni uslužbenci, ki jih določi sekretar Državnega sveta.

O sklepih kolegija sekretarja Državnega sveta se vodi zapisnik.

 

4. Služba Državnega sveta

6. člen

Služba Državnega sveta opravlja strokovna, administrativna in druga dela, ki se nanašajo na delo Državnega sveta, njegovih delovnih teles, interesnih skupin in članov Državnega sveta.

Služba Državnega sveta pripravlja strokovna in druga gradiva ter podatke, potrebne za delo Državnega sveta, njegovih delovnih teles, interesnih skupin in članov Državnega sveta, daje strokovna mnenja o zadevah, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi obravnavajo Državni svet, njegova delovna telesa, interesne skupine in člani Državnega sveta, spremlja uresničevanje sklepov Državnega sveta in njegovih delovnih teles, ter opravlja druge naloge za potrebe Državnega sveta, njegovih delovnih teles, interesnih skupin in članov Državnega sveta.

7. člen

Članom Državnega sveta pri stikih z volilno bazo zagotavljajo strokovno in administrativno pomoč sekretarji komisij in interesnih skupin, svetovalci in referenti.

V primerih, ko se za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka oblikuje strokovna skupina, je sekretar delovnega telesa tudi vodja strokovne skupine.

a.) Notranje organizacijske enote

 8. člen

Služba Državnega sveta opravlja svoje naloge v naslednjih notranjih organizacijskih enotah:

  • Sekretariat,
  • Kabinet predsednika Državnega sveta,
  • Služba za pravne in analitične zadeve,
  • Služba za odnose z javnostmi, promocijo in protokol,
  • Finančno-kadrovska služba.

V posamezni notranji organizacijski enoti so zaposleni najmanj 3 javni uslužbenci, vključno z javnim uslužbencem, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranje organizacijski enoti.

 

9. člen

Sekretariat opravlja strokovne, organizacijske in administrativno–tehnične naloge v zvezi s pripravo in izvedbo sej Državnega sveta, interesnih skupin in delovnih teles, mednarodno dejavnostjo ter drugimi dejavnostmi Državnega sveta. Sekretariat Državnega sveta opravlja predvsem naslednje naloge:

  • vsebinska, organizacijska in administrativno tehnična priprava sej Državnega sveta, sej interesnih skupin in delovnih teles;
  • priprava gradiv za seje Državnega sveta, sej interesnih skupin in delovnih teles;
  • priprava osnutkov mnenj, poročil, stališč in zapisnikov s sej komisij/ interesnih  skupin;
  • priprava predlogov sklepov in sestava zapisnikov sej Državnega sveta, sej interesnih skupin in njegovih delovnih teles;
  • svetovanje predsedniku Državnega sveta, vodjem interesnih skupin in predsednikom delovnih teles Državnega sveta in članom Državnega sveta;
  • poročanje o realizaciji pobud in sklepov;
  • priprava strokovnih gradiv ter druga strokovna podpora vodjem interesnih skupin in predsednikom komisij ter vodstvu Državnega sveta pri mednarodni dejavnosti na posameznem področju  (srečanja odborov, parlamentarna srečanja ter skupna srečanja parlamentarnih odborov);
  • bilateralna srečanja in mednarodna dejavnost predsednika Državnega sveta;
  • spremljanje sej Državnega zbora in njegovih delovnih teles;
  • sodelovanje s strokovnimi službami Državnega zbora;
  • sodelovanje z organi državne uprave in drugimi državnimi organi;
  • sodelovanje z organizacijami in združenji, zastopniki nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov;
  • sodelovanje pri organizaciji dogodkov in posvetov;
  • druge organizacijske in administrativno-tehnične naloge.

Kabinet predsednika Državnega sveta opravlja organizacijske, koordinativne, korespondenčne, referentske in administrativno-tehnične naloge, vezane na funkcijo predsednika in podpredsednika Državnega sveta ter druge naloge za potrebe Državnega sveta. Kabinet predsednika opravlja predvsem naslednje naloge:

  • organizacijska in administrativno-tehnična pomoč pri pripravah na seje Državnega sveta, seje interesnih skupin in delovnih teles;
  • referentske naloge v zvezi z delovnim področjem predsednika in podpredsednika Državnega sveta;
  • opravljanje službenih voženj za predsednika in podpredsednika Državnega sveta;
  • zagotavljanje vzdrževanja službenega vozila in vodenje določenih evidenc.

Služba za pravne in analitične zadeve zagotavlja strokovno podporo članom Državnega sveta in sekretarjem komisij. Služba opravlja predvsem naslednje naloge:

  • spremljanje aktivnosti zakonodajne in izvršilne veje oblasti;
  • strokovna podpora članom Državnega sveta in sekretarjem komisij glede pravnih, ekonomskih in drugih družbenih vprašanj;
  • podpora članom Državnega sveta in sekretarjem komisij pri zahtevnejši nadgradnji mnenj in poročil komisij, zahtevnejših delov osnutkov odložilnih vetov, predlogov sprememb in dopolnitev zakonov ter avtentičnih razlag, zahtev za parlamentarno preiskavo, presoj ustavnosti in zakonitosti ter zahtev za razpis zakonodajnega referenduma;
  • nadgradnja pobud in vprašanj s širšimi pravnimi, ekonomskimi in družbenimi vidiki obravnavanega področja ter podpora članom Državnega sveta pri končni vsebini pobud in vprašanj;
  • preučevanje predlogov zahtev za ponovno odločanje v Državnem zboru in priprava dodatnih strokovnih podlag;
  • svetovanje vodstvu Državnega sveta pri odločitvah glede ustavnih in zakonskih pristojnosti ter poslovniških določb;
  • skrb za ustavnost in zakonitost ter poslovniško skladnost izvajanja pristojnosti Državnega sveta;
  • priprava analiz;
  • parafiranje pogodb s področja javnih naročil in ostalih pogodb;
  • oblikovanje zunanjih in notranjih delovnih skupin, ki zadevajo specifična strokovna vprašanja ali tematiko;
  • sodelovanje s sekretariatom in službo za promocijo pri pripravi tem za posvete;
  • zakonska nadgradnja sklepov s posvetov in njihovo posredovanje vodstvu Državnega sveta, vodjem interesnih skupin ter predsednikom komisij.

Služba za odnose z javnostmi, promocijo in protokol opravlja naloge obveščanja javnosti o delu Državnega sveta in njegovih delovnih teles, o mednarodni in drugi dejavnosti, izdaja publikacije, skrbi za promocijo in protokol, organizira posvete in izvaja druge oblike komuniciranja z različnimi javnostmi. Služba opravlja predvsem naslednje naloge:

  • skrbi za celostno podobo Državnega sveta;
  • spremlja državna protokolarna pravila s ciljem ustrezne umeščenosti članov Državnega sveta na dogodkih in zagotavlja upoštevanje teh pravil na dogodkih;
  • poskrbi za strokovna gradiva in zagotavlja podporo članom Državnega sveta, predvsem predsedniku, pri udeležbi na dogodkih doma in v tujini v imenu Državnega sveta;
  • informira in komunicira z zunanjimi javnostmi o delu Državnega sveta;
  • informira in komunicira z notranjo javnostjo (člani Državnega sveta);
  • svetuje vodstvu in članom Državnega sveta pri komuniciranju z javnostmi;
  • organizira dogodke in posvete;
  • pripravlja publikacije, namenjene zunanji in notranji javnosti;
  • ažurira spletne strani;
  • sodeluje z drugimi službami Državnega sveta pri pripravi tem za posvete;
  • spremlja uredniške politike medijev do Državnega sveta in članov Državnega sveta;
  • skrbi za protokol Državnega sveta;
  • evidentira pobude in vprašanja članov Državnega sveta.

Finančno-kadrovska služba opravlja naloge organizacije, izvajanja in usklajevanja dela na področju finančnega in kadrovskega poslovanja ter javnih naročil. Služba opravlja predvsem naslednje naloge:

  • organizira in usklajuje delo na področju finančnega in kadrovskega poslovanja;
  • spremlja zakonodajo in pripravlja interne akte s finančnega in kadrovskega
    področja;
  • izvaja splošne, delovno-pravne in kadrovske zadeve;
  • skrbi za pripravo finančnega ter kadrovskega načrta ter njuno izvajanje;
  • sodeluje pri oblikovanju sistemskih rešitev in drugih najzahtevnejših gradiv
    v zvezi s pripravo in izvajanjem proračuna;
  • sodeluje z nadzornimi institucijami s področja finančnega in kadrovskega     
    poslovanja;
  • skrbi za zakonitost porabe sredstev;
  • izvaja finančne naloge v zvezi z izplačili članom Državnega sveta;
  • pripravlja in izvaja postopke javnih naročil.

 

b.) Vodenje notranjih organizacijskih enot

10. člen

Notranje organizacijske enote vodijo vodje, ki izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti, v skladu z usmeritvami in nalogami, ki jih dodelita sekretar in predsednik Državnega sveta. Za svoje delo in delo notranje organizacijske enote, ki jo vodijo, so neposredno odgovorni sekretarju Državnega sveta.

Namestnik sekretarja Državnega sveta poleg namestništva tudi vodi notranjo organizacijsko enoto Sekretariat.

Za nadomeščanje in usklajevanje dela v notranji organizacijski enoti lahko vodja pooblasti javnega uslužbenca, razporejenega na delovno mesto v notranji organizacijski enoti.

11. člen

Položaji, na katerih se opravljajo naloge vodenja, usklajevanja in organiziranja dela v notranje organizacijski enoti, so:

  • v Sekretariatu: vodja službe -namestnik sekretarja,
  • v Službi za pravne in analitične zadeve: vodja službe,
  • v Službi za odnose z javnostmi, promocijo in protokol: vodja službe,
  • v Finančno - kadrovski službi: vodja službe.

Pogoji za pridobitev položaja in naziv, v katerem se lahko opravlja položaj, so določeni v prilogi Sklepa o organizaciji in delu službe Državnega sveta Republike Slovenije.

Za pridobitev položaja se uporabljajo določbe, ki veljajo za zasedbo delovnega mesta.

12. člen

Za izvedbo zahtevnejših nalog, ki po svoji naravi zahtevajo sodelovanje javnih uslužbencev različnih notranjih organizacijskih enot, se lahko oblikujejo projektne skupine ali druge oblike sodelovanja.

Projektna skupina se lahko oblikuje tudi, kadar je pri nalogi potrebno sodelovanje zunanjih sodelavcev.

Projektno skupino in njene člane določi sekretar Državnega sveta.

 

13. člen

Za potrebe sodelovanja z institucijami Evropske Unije lahko sekretar Državnega sveta v le-te napoti stalnega ali začasnega predstavnika.

 

III. POSTOPEK SPREJEMANJA IN SPREMINJANJA SKLEPA  O ORGANIZACIJI IN DELU SLUŽBE DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE

 14. člen

Sistemizacija mora biti v skladu z obsegom sredstev, ki so v finančnem načrtu Državnega sveta predvidena za plače in druge osebne prejemke.

15. člen

Sistemizacijo sprejme Državni svet v skladu s poslovnikom. 

16. člen

Manjše spremembe sistemizacije sprejema kolegij Državnega sveta, kadar gre za:

  • vse spremembe sistemizacije, ki nimajo finančnih posledic ali
  • spremembe sistemizacije, ki se nanašajo na največ tri delovna mesta.

17. člen

Sistemizacija in njene spremembe se objavijo na način, ki omogoča seznanitev in dostop vsem javnim uslužbencem v službi Državnega sveta. Način seznanitve in dostopa določi sekretar Državnega sveta.

 

IV. VSEBINA SISTEMIZACIJE

 18. člen

Sistemizacija delovnih mest mora biti prilagojena poslanstvu oziroma nalogam Državnega sveta in delovnim procesom, ki potekajo v Državnem svetu, ter oblikovana tako, da zagotavlja čim bolj učinkovito izrabo človeških virov.

19. člen

V službi Državnega sveta opravljajo javni uslužbenci naloge kot uradniki in kot strokovno-tehnični delavci.
Uradniška delovna mesta so:

  • delovna mesta, na katerih se opravljajo javne naloge;
  • delovna mesta namestnika sekretarja in vodij notranjih organizacijskih enot;
  • delovna mesta javnih uslužbencev v notranjih organizacijskih enotah iz prejšnje alinee, na katerih se opravljajo zahtevnejša spremljajoča dela, ki so bistvenega pomena za izvrševanje javnih nalog in za opravljanje katerih je zahtevano poznavanje javnih nalog organa.

Delovna mesta javnih uslužbencev, na katerih se opravljajo druga spremljajoča dela, so strokovno tehnična delovna mesta.

20. člen

V sistemizaciji delovnih mest se določi število in vrsto uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest po notranjih organizacijskih enotah in na koncu sistemizacije skupno število navedenih delovnih mest.

Delovno mesto se določi skladno z razvrstitvijo delovnih mest glede na pretežno vsebino nalog, ki jih bo javni uslužbenec opravljal na tem delovnem mestu.

Pri posameznih delovnih mestih se v sistemizaciji navede:

  • opis del in nalog,
  • pogoje za opravljanje dela na delovnem mestu,
  • tarifni razred, plačno skupino in podskupino ter plačni razred delovnega mesta oziroma naziva in morebitne dodatke k osnovni plači,
  • ali se delo opravlja s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa,
  • naloge, ki jih skladno s predpisi ne smejo opravljati ženske in mladina ter
  • naloge, ki jih lahko opravljajo invalidi,
  • oznako skupine, v katero spada delovno mesto glede na oceno tveganja,
  • pooblastilo za dostop do tajnih podatkov.

Če gre za uradniško delovno mesto, se v sistemizaciji delovnih mest določi tudi nazive, v katerih se lahko skladno s predpisi opravlja delo na tem delovnem mestu.

21. člen

Delovno mesto se sistemizira v eni od organizacijskih enot.
Za potrebe uvajanja v delo na istem delovnem mestu lahko delata dva javna uslužbenca, vendar ne več kot en mesec.

Če je v isti organizacijski enoti več enakih delovnih mest, se v sistemizaciji delovnih mest navede število teh delovnih mest.

22. člen

Merila za določanje pogojev za delovno mesto so:

  • zahtevnost in vrste nalog tega delovnega mesta,
  • odgovornost in pooblastila,
  • psihofizični in umski napori ter
  • vplivi okolja.

 

V. RAZVRSTITEV URADNIŠKIH TER STROKOVNO-TEHNIČNIH DELOVNIH MEST V SLUŽBI DRŽAVNEGA SVETA

23. člen

Uradniška delovna mesta, strokovno-tehnična delovna mesta in položaji se razvrstijo v sistemizaciji, ki predstavlja prilogo k temu sklepu.

24. člen

Razvrstitev uradniških delovnih mest vsebuje:

  • poimenovanje uradniškega delovnega mesta,
  • navedbo nalog, ki se opravljajo na posameznem uradniškem delovnem mestu,
  • navedbo nazivov, kariernega razreda in stopnje naziva v katerem se lahko opravlja delo na posameznem uradniškem delovnem mestu,
  • zahtevano dolžino delovnih izkušenj,
  • zahtevano strokovno izobrazbo in smer,
  • posebne pogoje,
  • zahtevana funkcionalna in specialna znanja oz. posebne sposobnosti,
  • tarifne razrede, po katerih so razvrščena uradniška delovna mesta oziroma nazivi skladno z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju,
  • plačno skupino in podskupino.

Razvrstitev strokovno-tehničnih delovnih mest vsebuje:

  • poimenovanje strokovno-tehničnega delovnega mesta,
  • navedbo nalog, ki se opravljajo na posameznem strokovno-tehničnem delovnem mestu,
  • zahtevano dolžino delovnih izkušenj,
  • zahtevano strokovno izobrazbo in smer,
  • zahtevana funkcionalna in specialna znanja oz. posebne sposobnosti,
  • tarifno skupino v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju,
  • plačno skupino in podskupino.

Razvrstitev položajev vsebuje naziv oziroma nazive, v katerih se lahko opravlja posamezen položaj ter navedbo položajnega dodatka v skladu z veljavnimi predpisi.

25. člen

Pri uradniških delovnih mestih se glede zahtevane stopnje izobrazbe upošteva zahtevana stopnja izobrazbe za nazive, v katerih se lahko opravlja delo na tem delovnem mestu.

Za strokovno-tehnično delovno mesto se določi zahtevana stopnja izobrazbe skladno z uvrstitvijo v tarifno skupino v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.

Za posamezno delovno mesto se lahko določi več vrst izobrazbe iste stopnje.

26. člen

Za uradniška delovna mesta se upoštevajo delovne izkušnje, zahtevane za imenovanje v najnižji naziv, v katerem se lahko opravlja delo na tem delovnem mestu.

Kot delovne izkušnje se štejejo tiste izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del na delovnih mestih iste stopnje izobrazbe, vključno s pripravništvom v isti stopnji izobrazbe, in delovne izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del v organih javne uprave in drugih državnih organih na podobnih delovnih mestih za eno stopnjo nižje izobrazbe, razen pripravništva.

Za uradniška delovna mesta oz. nazive, za katere se ne zahteva univerzitetna izobrazba ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo oziroma magisterijem znanosti, se predpisane delovne izkušnje skrajšajo za tretjino v primeru, da naloge na tem delovnem mestu opravlja javni uslužbenec, ki ima univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem znanosti.

Za delovna mesta oz. nazive, za katere se ne zahteva specializacija, magisterij znanosti ali doktorat, zahteva pa se univerzitetna izobrazba ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo oz. magisterijem znanosti, se predpisane delovne izkušnje skrajšajo za tretjino v primeru, da naloge na tem delovnem mestu opravlja javni uslužbenec, ki ima magisterij znanosti, doktorat oz. zaključen specialistični študij.

Za delovna mesta oziroma nazive se predpisane delovne izkušnje skrajšajo za eno leto v primeru, da naloge na tem delovnem mestu opravlja javni uslužbenec, ki ima opravljen pravniški državni izpit oziroma pravosodni izpit.

27. člen

Naloge na uradniškem delovnem mestu prvega kariernega razreda se opravljajo v enem ali dveh zaporednih nazivih. Naloge na uradniškem delovnem mestu ostalih kariernih razredov se opravljajo v treh zaporednih nazivih kariernega razreda. Naloge na položaju se praviloma opravljajo v enem ali dveh zaporednih nazivih.
V sistemizaciji se lahko za posamezna  uradniška delovna mesta izjemoma določi, da se lahko opravljajo samo v zgornjih dveh nazivih.
Ob imenovanju  v drug naziv, za katerega je določen enak ali nižji količnik za določitev osnovne plače, oziroma ob premestitvi na drugo delovno mesto, za katero je določen enak ali nižji količnik za določitev osnovne plače, javni uslužbenec lahko obdrži doseženo število napredovanj v višji plačilni razred.

Ob sklenitvi delovnega razmerja oziroma premestitvi na uradniško delovno mesto, ki se opravlja v višjem nazivu, se uradnika imenuje v najnižji naziv, v katerem se lahko opravljajo naloge na tem delovnem mestu, razen če je bil že pred premestitvijo imenovan v naziv, v katerem se lahko opravljajo naloge na delovnem mestu.

VI. DRUGE DELOVNOPRAVNE DOLOČBE

28. člen

Kraj opravljanja dela

 Zaposleni opravljajo delo v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana.

 

29. člen

Delovni čas

 Delovni čas znaša 40 ur na teden.

 Razporeditev in izraba delovnega časa se uredita v posebnem pravilniku.

30. člen

Poskusno delo in predhodni preizkus usposobljenosti

 Sekretar Državnega sveta lahko odloči, da se delovno razmerje sklene pod pogojem, da javni uslužbenec uspešno opravi poskusno delo, ki lahko traja največ šest mesecev.

31. člen

O izbiri kandidatov odloča sekretar, ki lahko sestavi tričlansko komisijo, ki odloča o izbiri kandidatov za prosto delovno mesto.

32. člen

Odpovedni rok

 Odpovedni rok za uradnike v VII. tarifnem razredu je tri mesece, za strokovno-tehnične javne uslužbence v VII. tarifnem razredu dva meseca, za ostale javne uslužbence pa en mesec.

33. člen

Ocena tveganja

Za posamezna delovna mesta je ocena tveganja določena v izjavi o varnosti z ocenjevanjem tveganja.

 

34. člen

Kodeks javnih uslužbencev

Zaposleni morajo spoštovati kodeks javnih uslužbencev. Ob nastopu dela v Državnem svetu se seznanijo z določbami in podpišejo izjavo o seznanjenosti.

 

 VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

35. člen

 Do začetka izplačevanja plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju se pri posameznih delovnih mestih v sistemizaciji namesto plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva določi količnik za določitev osnovne plače za delovno mesto oziroma nazive, v katerih se opravlja delo na delovnem mestu in dodatki.

36. člen

Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, prenehata veljati Sklep o organizaciji in delu službe Državnega sveta Republike Slovenije (št. 040-03/93-2/7 in 040-03/93-2/7-1) in Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v službi Državnega sveta Republike Slovenije (040-03/93-2/7 in nadaljnje spremembe).

37. člen

 Ta sklep začne veljati s sprejemom v Državnem svetu in po objavi na oglasni deski, uporabljati pa se začne s 1. junijem 2008.

Povezane vsebine
document Sklep o organizaciji in delu službe Državnega sveta Republike Slovenije