Spoštovani!
Z vašim dopisom št. 213-10/91-1/15 smo prejeli v preučitev vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca glede požarne varnosti Krasa in Istre, ki ga je Državni svet Republike Slovenije obravnaval na 53. seji dne 25.4.2007 in ga tudi podprl.
Požare na Krasu in problematiko požarov v naravi smo analizirali na različnih nivojih gasilske organizacije ter na poveljstvu in predsedstvu Gasilske zveze Slovenije. Problematika je bila obravnavana tudi na različnih posvetih in na Štabu Civilne zaščite RS.
Uprava RS za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije in kraške lokalne skupnosti so po požaru leta 2003 sprejele program za reševanje problematike požarov v naravi s poudarkom na dvigu operativne sposobnosti gasilcev za gašenje požarov v naravi.
V ta namen se je organiziral Izobraževalni center v Sežani, v katerem so se organizirale določene oblike usposabljanja, s katerimi smo želeli premostiti praznino, ki je nastala po ukinitvi civilnega služenja vojaškega roka. Tako so poklicni gasilci opravili v Sežani praktični del pouka šolanja za poklicnega gasilca.
Gasilska zveza Slovenije je pripravila 14-dnevni program dežurstva na Krasu. Razpis za dežurstvo na Krasu je bil letos izdan že četrto leto. Odziv na razpis je bil vsako leto velik, vendar se je dežurstvo zaradi ugodnih vremenskih razmer aktiviralo le lani v času velike požarne ogroženosti, ko je bila gasilska desetina na podlagi odredbe poveljnika CZ RS aktivirana v juliju 2006. Člani dežurne desetine so aktivno sodelovali pri gašenju v naravi in odpravljanju posledic. Poleg tega so uspešno zaključili usposabljanje za gašenje požarov v naravi, za delo z motorno žago in za sodelovanje gasilcev pri gašenju požarov s helikopterji..
Zgrajen je bil tudi poligon za usposabljanje gasilcev za gašenje požarov v notranjem požaru, kjer se intenzivno izvajajo tečaji.
V okviru Gasilska zveze Slovenije smo analizirali gasilstvo na Krasu in pripravili smernice za izboljšanje stanja. Načrt zajema predvsem oživljanje delovanja Kraške gasilske zveze in Gasilske zveze Goriške (Nova Gorica), ustanavljanje novih gasilskih društev, kadrovanje mladih v gasilsko organizacijo in načrtno usposabljanje kadrov. Za premostitev problematike na področju opremljenosti gasilskih enot smo v odboru za požarno varnost že četrto leto namenili sredstva za sofinanciranje gasilskih vozil v občinah na področju Krasa. Razširili smo tudi kriterije v razpisu za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme na opremo, ki se uporablja za gašenje požarov v naravi. Seveda pa e veliko dela prav na domačih gasilskih organizacijah in lokalnih skupnostih, ki morajo v prvi meri same največ narediti za rast gasilske organizacije in dvig operativne sposobnosti gasilskih enot, saj so obstoječi gasilski kadri preobremenjeni z velikim številom intervencij pri gašenju požarov v naravi.
Požar na Krasu leta 2003 nas je opozoril tudi na problem pokrivanja stroškov, ki jih imajo gasilske enote, ki so iz širšega dela Slovenije pomagale pri gašenju požara, saj domače lokalne skupnosti niso razpolagale z ustreznimi sredstvi za povrnitev stroškov gasilskim enotam iz drugih lokalnih skupnosti, kot jim to določa Zakon o gasilstvu.
Tako smo sprejeli sklep, da se pripravi državni načrt za gašenje velikih požarov v naravi, ki je bil sprejet in po požaru leta 2006 tudi že dopolnjen. Zajema predvsem postopke aktiviranja in vodenja gasilskih enot pri gašenju velikega in zelo velikega požara. Najpomembnejše pri tem pa je, da zagotavlja tudi financiranje stroškov ukrepanja gasilskih enot, ki pomagajo pri gašenju in reševanju izven lokalnih skupnosti, kjer je požar nastal. Načrt se bo smiselno uporabljal tudi pri drugih velikih intervencijah gašenja požara.
Predlagali smo in v izdelavo dobili nalogo za razvoj osebne zaščite opreme gasilca za gašenje požarov v naravi, ki je v zaključni fazi. Na osnovi zaključkov bodo pripravljeni standardi za komplet osebne zaščitne opreme za gašenje požarov v naravi.
Pripravljene so tudi smernice za vodenje intervencij gašenja požarov v naravi. K dvigu strokovnosti gasilcev na področju požarov v naravi je prispeval tudi priročnik, ki smo ga izdali.
Letno se izvajajo tudi posveti na temo požarov v naravi, izvedli pa smo tudi učne delavnice.
Kljub vsem aktivnostim pa kraški gasilci še vedno ne bodo kos velikim obremenitvam, ki jih zahtevajo številni požari v sušnem obdobju, saj primorsko gasilstvo še vedno čuti posledice zgodovinskega vpliva fašizma, ki je zatiral delovanje društev. Zato še posebej poudarjamo pomen prostovoljnega gasilstva in pogojev za delovanje tega v zahtevnih pogojih prehoda na tržni sistem. Ker se zavedemo, da se prostovoljno gasilstvo hitro lahko uniči, ponovno pa ga je zelo težko organizirati, smo pri sprejemanju zakonodaje s področja gasilstva opozarjali na neurejen status operativnega gasilca in probleme tega pri odsotnosti z dela.
Kljub velikim prizadevanjem tega problema nov zakon ni rešil, zato obstaja v bodočnosti velika bojazen za padec operativne sposobnosti prostovoljnih gasilskih enot zaradi problema odsotnosti z dela, pa ne le na obalno - kraškem delu, ampak tudi v notranjosti Slovenije.
S tem pa je ogrožen tudi sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega osnovni nosilec je naša gasilska organizacija in njene operativne enote.
Sodoben pristop operativnega delovanja zahteva zadostno število gasilskih enot v čim krajšem času na področju intervencije, zato morajo operativni načrti vključevati načrt aktiviranja večjega števila gasilskih enot iz širšega dela države. Na ta račun lahko zagotavljamo uspešno delovanje gasilskih enot na intervenciji.
To področje je opredeljeno v 37. členu Zakona o gasilstvu, ki govori o tem, da si morajo gasilske enote med seboj pomagati. Pogosta pa se načrtuje mednarodna pomoč, ki je opredeljena v 38. in 39. členu zakona.
Sicer pa je izvajanje take pomoči v Sloveniji relativno redka in se je v širši obliki doslej izvajala le trikrat v primeru požarov v naravi. Prav gotovo se bo mogla izvajati tudi v bodoče, da bomo s tem zagotavljali ustrezno varnost na Krasu in v drugih delih Slovenije.
Tudi v prihodnje bomo predlagali nove zakonske rešitve za zagotavljanje ustreznega statusa operativnega gasilca in nasploh gasilstva, zato vas prosimo, da boste naše predloge v fazi sprejemanja tudi ustrezno podprli.
V kolikor boste imeli še kakšna vprašanja oziroma potrebovali dodatna pojasnila, vam bomo z veseljem odgovorili.
Z gasilskimi pozdravi.
Poveljnik: Predsednik
Matjaž Klarič Ernest Eory
