Državni svet Republike Slovenije je na 34. seji, dne 17. 6. 2005, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje
M N E N J E
k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (ZLS-M) - skrajšani postopek
Državni svet podpira predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi.
V zvezi s predlaganimi spremembami glede pogojev za ustanavljanje občin državni svet ugotavlja, da število prebivalcev ni edino merilo za ugotavljanje sposobnosti občine za kvalitetno in racionalno opravljanje ustavnih in zakonskih nalog, ampak so pomembni tudi vsebinski pogoji (npr. ekonomska moč). Po njegovem mnenju je velik interes za ustanavljanje novih občin tudi posledica nizke stopnje participacije občanov pri soodločanju o investicijah v lokalno infrastrukturo, ki so zlasti v razvojno bolj ogroženih območjih za občane življenjskega pomena (npr. cestna, komunalna infrastruktura), in neustreznega sistema financiranja občin.
Državni svet opozarja na drugo alineo drugega odstavka novega 90. b člena (13. člen), saj ne podpira predlaganega razloga za predčasno razrešitev župana. Predlagana rešitev, da se župana lahko predčasno razreši, če je pristojni organ s pravnomočno odločbo ugotovil, da nezakonito razpolaga s premoženjem, je preveč posplošena in nejasna ter ne omogoča ugotavljanja teže kršitve v povezavi z javnim interesom. Poleg tega državni svet ugotavlja, da predlagana vsebina te alinee ne zajema primera, ko župan nenamensko porablja proračunska sredstva, s čimer je povezana pravilnost in smotrnost poslovanja, kar pa je v pristojnosti računskega sodišča, ki pa ne izdaja odločb. Zato je treba opredeliti razlog za razrešitev župana tako, da bo razvidno, kateri primeri nezakonitega razpolaganja z občinskim premoženjem so zajeti.
Državni svet je oblikoval naslednje konkretne pripombe:
K 10. členu:
V drugem odstavku 10. člena se na koncu doda naslednji stavek:
"Statut občine lahko tudi določi, da so pravni posli do določene vrednosti, ki jih sklene ožji del občine, veljavni brez predhodnega soglasja župana."
Obrazložitev:
Predlagana sprememba krajevnim skupnostim, kot ožjim delom občin, onemogoča vsakršno sklepanje pravnih poslov, če tega predhodno ne odobri župan, kar po mnenju državnega sveta pomeni nižji nivo sodelovanja ljudi pri soodločanju in posledično ukinjanje krajevnih skupnosti in tudi ponovne pritiske na ustanavljanje novih občin. Državni svet se sicer zaveda, da v praksi prihaja do zlorab, saj so se sklepali pravni posli večje vrednosti brez vednosti župana oziroma zagotovljenih sredstev v občinskem proračunu, zaradi česar je bila oškodovana občina. Na drugi strani pa državni svet ugotavlja, da je predlog preveč omejujoč za sklepanje pravnih poslov manjše vrednosti, zato predlaga dopolnitev, ki bi omogočala, da lahko občina s statutom določi vrednost pravnega posla, ki ga lahko ožji del občin sklene brez predhodnega soglasja župana.
K 14. členu:
V drugem odstavku 14. člena se besede "Obvezno vsebino" nadomestijo z "Obvezne sestavine".
Obrazložitev:
Predlagana sprememba pomeni boljšo dikcijo in omogoča nadzornemu odboru, ki je samostojen organ lokalne skupnosti, da poleg obveznega dela poročila predloži tudi morebitne svoje ugotovitve.
K 29. členu:
- V tretji alinei prvega odstavka novega 90. b člena se za besedo "trikratnem" doda
beseda "zaporednem".
Obrazložitev:
Državni svet podpira rešitev, da je lahko občinski svet razrešen, če se v posameznem koledarskem letu po najmanj trikratnem zaporednem sklicu ne sestane na sklepčni seji. Državni svet ugotavlja, da je bil namen predlagatelja preprečiti obstrukcijo in posledično nesprejetje občinskega proračuna v zakonsko določenem roku, vendar bi se v primeru vladnega predloga lahko zgodilo, da se v posameznem koledarskem letu občinski svet sestane na sklepčnih sejah in tudi sprejme občinski proračun, hkrati pa bi bile v istem obdobju tri seje nesklepčne, kar pa je razlog za predčasno razpustitev občinskega sveta.
- V prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku novega 90.c člena se besedilo "državni zbor" oziroma "državnega zbora" nadomesti z "upravno sodišče" oziroma "upravnega sodišča".
Obrazložitev:
Državni svet ne podpira rešitve, da bi državni zbor odločal o predčasni razrešitvi župana oziroma predčasni razpustitvi občinskega sveta, saj je po njenem prepričanju sporno, da o tem vprašanju odloča državni zbor kot političen organ (poslanke in poslanci so izvoljeni na neposrednih in splošnih volitvah kot občinski svetniki/svetnice in županje/župani). Poleg tega predlagana rešitev ne določa, s kakšno večino odločajo poslanke/poslanci. Zato predlaga, da o tem odloča upravno sodišče kot neodvisen in samostojen organ, ki lahko v postopku ugotavlja dejansko stanje in opravi verodostojno pravno kvalifikacijo ravnanja in kjer ima župan pravico in možnost do obrambe in poštenega sojenja.
K 31. členu:
31. člen se dopolni z naslednjim besedilom:
- Tretji odstavek 100. b člena se spremeni tako, da se glasi:
"Osnovna plača župana je v odvisnosti od števila prebivalcev občine uvrščena:
|
1. v občini, ki ima nad 200 000 prebivalcev v
|
59 plačni razred
|
|
2. v občini, ki ima od 100 001 do 200 000 prebivalcev v
|
58 plačni razred
|
|
3. v občini, ki ima od 30 001 do 100 000 prebivalcev v
|
56 plačni razred
|
|
4. v občini, ki ima od 10 001 do 30 000 prebivalcev v
|
54 plačni razred
|
|
5. v občini, ki ima od 5 001 do 10 000 prebivalcev v
|
52 plačni razred
|
|
6. v občini, ki ima od 3 001 do 5 000 prebivalcev v
|
50 plačni razred
|
|
7. v občini, ki ima do 3 000 prebivalcev v
|
48 plačni razred
|
- Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"Županu pripada funkcijski dodatek, določen s predpisom, ki določa dodatke za opravljanje funkcij. Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo za opravljanje funkcije v višini 50 % plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno, brez dodatka za delovno dobo."
- Spremenjeno besedilo desetega in enajstega odstavka 100.b člena zakona postane
tretji in četrti odstavek 31. člena tega zakona.
Obrazložitev:
Predlog zakona ne določa uvrstitve županov v plačne razrede, kar po mnenju državnega sveta ni sprejemljivo, saj se ponovno prelagajo nujno potrebne korekcije plač županj in županov za nedefinirano prihodnost. To je z vidika odnosa do vrednotenja dela in odgovornosti županj in županov, ki so izvoljeni na neposrednih in splošnih volitvah, nesprejemljivo, še posebej ob dejstvu, da njihove plače nerazumno zaostajajo za plačami uradnikov na položajnih delovnih mestih v občinskih upravah (v manjših občinah). Odlok o uvrščanju funkcij v plačne razrede bo težko popravil obstoječe stanje, zato naj se uskladijo plače županj in županov s spremembo tretjega odstavka 100 b. člena, pri čemer člen o razvrstitvi plač županj in županov ostane v veljavi do sprejema odloka o uvrščanju funkcij v plačne razrede. Državni svet tudi poudarja, da obe reprezentativni združenji občin, Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije, vseskozi opozarjata na nujno potrebne spremembe na področju vrednotenja dela slovenskih županj in županov. Ker se za uvrstitev v plačni razred kot osnovna plača upošteva dosedanja plača v celoti, tudi z veljavno višino funkcijskega dodatka, se s spremembo petega odstavka 100. b člena predlaga, da pripada županu funkcijski dodatek, ki ga bo določil predpis, s katerim bodo določeni funkcijski dodatki k plačam vseh funkcionarjev v državi.
* * *
Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.
