Novice

Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič se na povabilo predsednika italijanskega senata Renata Schifanija v Rimu udeležuje XII. srečanja Združenja evropskih senatov, kjer predsedniki senatov oziroma drugih domov razpravljajo o razvoju parlamentarne demokracije v 21. stoletju in vlogi drugih domov med lokalno samoupravo in Evropsko unijo. Predsednik Schifani je po pozdravu udeležencev naprej izrekel sožalje poljskemu predsedniku senata Bogdanu Borusewiczu za tragično nesrečo, v kateri je umrl predsednik Republike Poljske s 96-člansko delegacijo ter se z enominutnim molkom poklonil spominu na zrtve.
 
Udeležence je nato pozdravil podpredsednik Evropske komisije Antonio Tajani, ki je izpostavil pomen parlamentov, tudi drugih domov, v zakonodajnem postopku Evropske unije. Z Lizbonsko pogodbo so parlamenti kot demokratično izvoljeni organi držav članic pridobili na svoji vlogi v Evropski uniji in tega se Evropska komisija zaveda. Izrazil je upanje, da bo sodelovanje med Komisijo in nacionalnimi parlamenti potekalo dobro. Za Tajanijem je častni predsednik združenja, bivši predsednik francoskega Senata, Christian Poncelet, izpostavil pomen Združenja, ki je nastalo v letu 2000. Združenje uspešno deluje že 10 let in Poncelet je v svojem nagovoru omenil tudi predsedovanje Državnega sveta v letu 2002, ko sta v Ljubljani k Združenju pristopila tudi Svet federacije Ruske federacije in Dom narodov Bosne in Hercegovine.
 
O vlogi Parlamentarne diplomacije v 21. stoletju je predsednik mag. Blaž Kavčič dejal: "Z večino perečih problemov se ne moremo več učinkovito spopadati zgolj lokalno in znotraj državnih meja. Svet se je povezan v okviru mednarodnih organizacij, institucij in zvez in ena od prednosti takšnega povezovanja je, da lahko zadeve boljše rešujemo v navezi z drugimi državami članicami. Drugi domovi predstavljajo nek poseben, dragocen komunikacijski kanal, saj so člani drugih domov praviloma izkušenejši politiki in strokovnjaki, ki morejo in smejo na vprašanja mednarodnega sodelovanja gledati nekoliko širše in ne toliko pod imperativi, ki jim je izpostavljena izvršna veja oblasti, vlade in zunanja ministrstva. Tisto kar je v današnjem svetu premalo prisotno kot platforma oblikovanja mednarodnih odnos so vrednote svetovnega etosa, morda še posebej zlato pravilo vzajemnosti. Drugi domovi utegnejo biti najboljša pot za njihovo postopno uresničevanje v nacionalnih in mednarodnih okvirih. S tem bi dali velik prispevek k uresničevanju edinega pravega merila uspešnosti katere koli oblasti – vzdrževanja in izboljševanja kakovosti življenja državljanov."

Glede učinkovitosti in demokratičnosti sistemov političnega upravljanja v razmerju med lokalno samoupravo in Evropsko unijo pa je predsednik Kavčič izpostavil: "Lokalne skupnosti predstavljajo bistven segment vsake države, so deli, ki skupaj tvorijo celotno državo. Uredbe, direktive in akcijski načrti postanejo del ali smernice veljavne nacionalne zakonodaje, ki zadeva ne zgolj vsako državo, ampak tudi vsako lokalno skupnost in vsakega državljana v njej. Zato je pomembno, da parlamenti prevzamejo aktivno vlogo in Evropsko unijo približajo lokalnim oblastem kot tudi lokalne oblasti Evropski uniji.

Vse bolj v ospredje pa prihaja spoznanje, da višja politična enota, predvsem pokrajina, nacionalna država, tudi Evropska unija ni in ne more biti zgolj seštevek vanjo vključenih sestavnih enot. To bi pomenilo odsotnost bolj povezovalnih pogledov in odsotnost možnosti vzpostavljanja sinergij. Seštevek fragmentarnih prostorskih načrtov onemogoča celovit pogled na prostor pokrajine, nacionalne države in v končni instanci tudi Evropske unije. Na drugi strani pa bi izrazito direktivno upravljanje na ravni sestavljenih političnih enot pomenilo zapostavljanje legitimnih ineteresov državljanov in nevarnost povečevanja občutka odtujenosti. Gre torej za vprašanje razumnega tehtanja, za vprašanje mere. Resno se bomo morali soočiti s problemom, da državljani Evropske unije le-to vse preveč doživljajo kot oddaljen birokratski center moči in prerazporejanja sredstev na netransparetne načine."

Ob robu konference se je predsednik Kavčič srečal s senatorko Tamaro Blažina, ki izvira iz slovenske skupnosti v Italiji in je bila v Senat izvoljena v letu 2008. Predsednik Kavčič je predstavil vsebine, ki so v interesu Državnega sveta, pri čemer je izpostavil posvet o Slovencih v Benečiji ter novelo zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij. Senatorka Blažina je opozorila na pomen Trsta za zaščito slovenske manjšine v Italiji ter na to, kako lahko preoblikovanje občin vpliva na položaj manjšine.

Vloga senatov med lokalno samoupravo in Evropsko unijo

Razvoj parlamentarne diplomacije v 21. stoletju - vloga senatov