Zahteva za začetek postopka za oceno ustavnosti Poslovnika Državnega zbora

Državni svet Republike Slovenije je na 36. redni seji 13. 4. 2011, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 64/07 - UPB1), sprejel

Z A H T E V O

za začetek postopka za oceno ustavnosti Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07-UPB1 in 105/10) v delu, kjer ureja postopek v zvezi z imuniteto (203. do 214. člen Poslovnika), še posebej oceno ustavnosti 208. člena Poslovnika, ki ureja pooblastilo Mandatno-volilni komisiji, da odloča o priznanju imunitete do prve naslednje seje Državnega zbora, kar ni skladno s 83. in 134. členom Ustave Republike Slovenije.

Državni svet predlaga, da Ustavno sodišče zahtevo obravnava prednostno.

Obrazložitev:

Državni zbor postopek v zvezi z imuniteto ureja v poglavju o aktih in postopkih. Državni zbor v 203. do  210. člena najprej ureja postopek v zvezi z imuniteto poslanca, od 211. do 214. člena pa ureja še postopek v zvezi z imuniteto drugih nosilcev javnih funkcij (npr. sodniki, Varuh človekovih pravic). O priznanju imunitete odloča Državni zbor, razen v primerih, ki jih določa 208. člen Poslovnika. Ta določa, da Mandatno-volilna komisija odloča o priznanju imunitete poslancu, ki je v priporu. Državni zbor na prvi naslednji seji odločitev te komisije potrdi, ali pa jo razveljavi in spremeni. Takšna določba je v nasprotju s 83. členom Ustave, ki v drugem odstavku določa, da poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja Državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. Podobno tudi 134. člen Ustave določa, da sodnik ne sme biti priprt, niti ne sme biti  brez dovoljenja Državnega zbora zoper njega začet kazenski postopek, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije.

Razlika med poslansko in sodniško imuniteto je velika, saj imajo poslanci poleg poklicne tudi nepoklicno imuniteto, ki je sodniki nimajo. Razlika je tudi v tem, da Ustava omogoča poslancu sklicevanje oziroma nesklicevanje na imuniteto, kar sodniku ni omogočeno, ter da že Ustava predvideva, da je mogoče poslanca pripreti brez dovoljenja Državnega zbora (če se ne sklicuje na imuniteto ali če gre za kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen zapora nad pet let). Ne glede na navedene razlike, pa Ustava določa, da mora dovoljenje podati Državni zbor, če se poslanec sklicuje na imuniteto. Torej bi moral vedno, tudi v nujnih primerih, o imuniteti odločati Državni zbor in ne delovno telo Državnega zbora, Mandatno-volilna komisija, zato je 208. člen Poslovnika Državnega zbora v neskladju z Ustavo.

Državni svet Republike Slovenije je podal zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti Poslovnika Državnega zbora v delu, kjer ureja postopek v zvezi z imuniteto (203. do 214. člen Poslovnika), še posebej oceno ustavnosti 208. člena Poslovnika, ker se presoja ustavnosti nanaša na primer v kazenski zadevi I Kpd 4980/2011 zoper osumljenega sodnika Milka Škoberneta (primer je predstavljen v prilogi), podobni primeri pa bi se lahko zgodili tudi v primeru pripora poslanca ali člana Državnega sveta. S kratkimi roki zaradi obstoja pripornih razlogov zoper osumljenega člana in odločanjem o imuniteti na plenarnem zasedanju se ne bo ukvarjal samo Državni zbor, ampak tudi Državni svet, saj le-ta odloča o imuniteti članov Državnega sveta. Člani Državnega sveta uživajo namreč na podlagi 100. člena Ustave enako imuniteto kakor poslanci, o njihovi imuniteti pa odloča Državni svet. Zaradi navedene določbe Ustave je Državni svet v Poslovniku Državnega sveta uredil postopek v zvezi z imuniteto, ki je urejen identično kot postopek v zvezi z imuniteto poslancev v Poslovniku Državnega zbora. Slednjega zaradi nepoklicnih članov ponavadi ni mogoče sklicati v zelo kratkem času in je problem morebitne nesklepčnosti plenarne seje Državnega sveta lahko še večji kot v primeru Državnega zbora.

Ker se primer, kakršen se je zgodil v primeru kazenske zadeve I Kpd 4980/2011 zoper osumljenega sodnika Milka Škoberneta, lahko zgodi v kratkem zoper osumljenega poslanca, sodnika ali varuha človekovih pravic v Državnem zboru ali zoper osumljenega člana Državnega sveta, predlagamo Ustavnemu sodišču, da o zadevi odloči absolutno prednostno. Odločitev Ustavnega sodišča bo torej pomembno vplivala na potek nadaljnjih postopkov v zvezi z imuniteto v Državnem zboru in Državnem svetu, v katere pa so ponavadi poleg navedenih ustavnih organov vključene še naslednje institucije: državno tožilstvo, okrožno sodišče (preiskovalni oddelek), vrhovno sodišče in sodni svet.

* * *

Državni svet je svojega predstavnika v postopku pred Ustavnim sodiščem določil državnega svetnika Darka Frasa.

    Priloga: Potek primera v kazenski zadevi I Kpd 4980/2011 zoper osumljenega sodnika Milka Škoberneta in sodniška imuniteta