Srečanje županov pomurske in podravske regije v Državnem svetu

Na pobudo predsednika Državnega sveta Mitje Bervarja so se 19. aprila 2017 zbrali župani pomurske in podravske regije in razpravljali o kohezijski politiki 2014 - 2020 v luči novih pogajanj za dopolnitve operativnega programa, pa tudi o predlogu financiranja podravskega in pomurskega vodooskrbnega sistema po spremembi operativnega programa. Srečanja sta se udeležili tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in ministrica brez resorja, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj.

Na srečanju so župani s sodelavci predstavili svoje videnje rešitev financiranja projektov oskrbe z vodo, ki v pretekli finančni perspektivi niso bili dokončani, a so bila obravnavana tako kot da se bo financiranje njihove izvedbe nadaljevalo v okviru aktualnega programskega obdobja. Ker se župani zavedajo javnofinančnih omejitev in da v tem trenutku ni moč zadovoljiti vseh interesov na lokalni oz. regionalni ravni, so predstavili kompromisni predlog, po katerem bi se potrebna sredstva v višini 140 mio evrov zagotovila v obdobju desetih let. V razpravi so župani pomurske in podravske regije poudarjali, da Slovenija nima regionalne politike in opozorili, da ima lokalni oz. regionalni nivo drugačno videnje regionalne politike kot država. Župani so izpostavili, da jim je bilo v okviru priprav na aktualno finančno perspektivo zagotovljeno, da se bodo projekti, ki morajo zasledovati širše, regionalne interese, oblikovali od spodaj navzgor, torej na podlagi potreb na regionalni ravni. Na ta način so v Vzhodni kohezijski regiji tudi načrtovali projekte, a zdaj so njihovi projekti izključeni in se zato počutijo izigrane. Župani so dodatno opozorili, da gre pri projektih vodooskrbe in čistilnih naprav za projekte, ki jih potrebujejo občani. Postavlja se vprašanje, ali so evropska sredstva, namenjena regionalnemu razvoju,  prosta ali so po posameznih razvojnih prioritetah že porazdeljena. Nujno bi bilo, da se jasno pove, koliko sredstev je na voljo vsako leto in za katere projekte, pri katerih so občine za pripravo dokumentacije porabile veliko časa in sredstev, ali pa je treba jasno povedati, da sredstev ni.  Razpravljavci so tudi opozorili na odsotnost pokrajin, ki bi bistveno lažje prepoznavale potrebe kot jih zaznava država. Župani so tudi poudarili, da bi se danes morali pripravljati na naslednjo finančno perspektivo.

Kot je poudarila ministrica za okolje in prostor, je imelo njihovo ministrstvo za projekte vodooskrbe oz. čiščenja odpadnih voda  v aktualni finančni perspektivi odobrenih manj sredstev kot v preteklosti, pri tem pa še ni znano, koliko je nerazporejenih sredstev. Kot je zagotovila ministrica Majcen, so se zavezali sofinancirati kohezijske projekte, ki so pripravljeni za izvedbo v posameznih regijah. To pomeni, da naj se projekti, ki so že pridobili gradbeno dovoljenje oz. so tik pred njegovo izdajo,  vključijo v dogovore za razvoj regij. Dodatno je pozvala pomurske župane, da se dogovorijo o izpolnitvi pogojev, ki so bili dogovorjeni ob začetku investicije v pomurski vodovod. Glede na zaveze Slovenije v času pridruževanja EU na Ministrstvu za okolje in prostor opozarjajo na prednostno obravnavo investicij v izgradnjo čistilnih naprav v aglomeracij z več kot 2000 PE, obenem pa želijo zagotoviti tudi izgradnjo vodovodov. Ministrica brez resorja, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo,  je pojasnila, da t.i. tehnična prilagoditev, na podlagi katere so Sloveniji kot eni redkih držav pripadla dodatna sredstva (56 mio evrov), deloma odpira vrata za spremembo operativnega programa. Njihov predlog je, da se ta sredstva dodelijo za realizacijo dogovorov za razvoj regij, ki so še v pripravi. Ob tem pa si prizadevajo Evropski komisiji argumentirati previsoko finančno vrzel, predvsem v Vzhodni kohezijski regiji. Dogovori za razvoj regij niso le instrument evropske kohezijske politike, ampak, še posebej pa bo to veljalo v prihodnje, nacionalne regionalne politike, kar pomeni integralnega proračuna. Kot je poudarila ministrica Smrkolj, je Ministrstvo za finance odobrilo t.i. overcommitment v delu, ki se nanaša na dogovore za razvoj regij. Opozorila je, da ni mogoče povedati, koliko sredstev je na voljo za projekte vodooskrbe, vendar se je treba dogovoriti na nivoju Vzhodne in Zahodne kohezijske regije.

Udeleženci srečanja so se dogovorili, da se Ministrstvu za okolje in prostor posreduje seznam projektov s številko gradbenega dovoljenja in datumom oz. navede njihovo stanje pripravljenosti (npr. ali so v fazi pridobivanju stavbne/služnostne pravice). Na predlog ministrice za okolje in prostor so se tudi dogovorili, da se ponovno srečajo maja 2017. Ob koncu srečanja je predsednik Državnega sveta Mitja Bervar poudaril pomembnost vodenja konstantnega in konstruktivnega dialoga s pristojnimi ministrstvi, v okviru katerega je možno poiskati skupen jezik, ter zaključil, da je razprava ponovno pokazala potrebo po vzpostavitvi pokrajin kot nosilk regionalnega razvoja,  ki bi se lažje in učinkoviteje spoprijemale s problemi in izvajale evropsko kohezijsko politiko.