Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Kontakt
Resolucija DS za
Delo komisij
Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj o posvetovalnem referendumu
Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je na 1. seji 6. februarja 2008 seznanila, da predlagatelji za razpis posvetovalnega referenduma o razdelitvi Republike Slovenije na pokrajine ostajajo zvesti svojemu prepričanju, da morajo državljanke in državljani na referendumu odločati, kakšno obliko regionalizacije si želijo. Ker je predlagano vprašanje zaradi zaključenega zakonodajnega postopka predloga zakona o ustanovitvi pokrajin brezpredmetno, predlagatelji iščejo podporo za nadaljevanje te pobude v smeri preoblikovanja vprašanja o številu pokrajin znotraj strokovnih argumentov, ali pa bodo pripravili nov Predlog zakona o ustanovitvi pokrajin in na njegovi podlagi oblikovali predlog za razpis posvetovalnega referenduma.
Komisija je ugotovila, da obravnavan predlog ne izpolnjuje več zakonskih pogojev in je zato brezpredmeten in se bo do morebitnega novega predloga opredelila po njegovi predložitvi. Komisija meni, da razpis posvetovalnega referenduma ni smiseln, če se vprašanje ne veže na konkretna območja, imena, sedeže in število pokrajin. Izvedba posvetovalnega referenduma na celotnem ozemlju države ni primeren način preverjanja volje ljudi, saj bi se v tem primeru volivci npr. z območja Ljubljanske pokrajine odločali o ustanovitvi Prekmurske pokrajine. Ob tem komisija opozarja na Zakon o referendumu in ljudski iniciativi, na podlagi katerega je možno razpisati posvetovalni referendum na določenem območju, ko vprašanje zadeva samo prebivalce tega ožjega območja. Nadalje je komisija ugotovila, da je Državni zbor s sprejetim sklepom, da Predlog zakona o ustanovitvi pokrajin ni primeren za nadaljnjo obravnavo, prezrel stališča lokalnih skupnosti, ki so večinoma podprle ustanovitev pokrajin, pri čemer bi bilo možno problematične rešitve preoblikovati v nadaljnji obravnavi. Komisija pričakuje, da bo Državni zbor nadaljeval z obravnavo pokrajinske zakonodaje in poiskal kompromis glede odprtih vprašanj v smeri mnenj občinskih svetov (razen v primerih, ko so občine znotraj posameznih območij posredovale nasprotujoča si stališča).
Komisija se je seznanila tudi s pobudo Državljanske pobude Slovenska Istra za pospešitev postopka spremembe Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, s katerimi bi se po osmih letih izvršila odločba Ustavnega sodišča, ki je leta 1998 naložilo Državnemu zboru, da v roku enega leta omenjeni zakon spremeni in dopolni tako, da bodo na območju sedanje Mestne občine Koper ustanovljene občine v skladu z Ustavo. Komisija je poudarila, da je treba odločbe Ustavnega sodišča spoštovati, vendar je konkretni primer pravno zelo zapleten in se z ozirom na večkrat izraženo voljo ljudi, da ne želijo nove oziroma novih občin na območju sedanje Mestne občine Koper, postavlja vprašanje, kako izvršiti to odločbo Ustavnega sodišča v odsotnosti potrebne volje ljudi in tudi z vidika spremenjene zakonodaje na področju ustanavljanja občin. V času odločitve Ustavnega sodišča je bila v veljavi določba, da volje ljudi ni treba upoštevati, če Državni zbor oceni, da je potrebno območje občin uskladiti s pogoji, ki jih določata ustava in zakon. Danes zakon o lokalni samoupravi ne vsebuje več te določbe. Kljub temu, da Ustavno sodišče pobude za oceno ustavnosti druge točke 3. člena Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij v delu, ki določa ustanovitev Mestne občine Koper, ni vzelo v prednostno obravnavo, bo komisija apelirala na Ustavno sodišče, da obravnava to pobudo prednostno in s svojo ponovno in čimprejšnjo odločitvijo o ustavni pobudi razreši ta "gordijski vozel".
