Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Nagovor na posvetu »Največja skrb, kako obdržati delo«
- predstavitev rezultatov raziskave o vplivu recesije na položaj žensk v Sloveniji
Državni svet, 8. marec 2012

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, spoštovana gospa Marta Turk, zelo aktivna in prodorna državna svetnica v prejšnjem mandatu, cenjene referentke, spoštovane gostje in gosti, dovolite mi, da vas lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije.

Naj bo Mednarodni dan žena vedno znova povod za premislek o enakopravnosti med spoloma, kje smo  kot družba in ali se gibljemo v pravo, pravičnejšo smer. Še posebej pa si je potrebno ta vprašanja postavljati v času krize, ki se kaže na vseh področjih, gospodarskem, finančnem, socialnem in tudi na moralno-etičnem. Ponujajo se mnoge hitre rešitve izhoda iz krize, ki pa lahko ogrozijo standard določenim skupinam prebivalstva in jih socialno izključijo. Stopnja tveganja socialne izključenosti ali revščine pa je po vseh dosegljivih podatkih večja med ženskami - upokojenke, enostarševske družine, običajno so to družine z materjo, priseljenke, pripadnice manjšin, kmetice. Situacijo v teh populacijah velja še posebej skrbno spremljati in analizirati. In seveda - prilagoditi tudi nabor ukrepov za izboljšanje stanja na področju zdravstvene oskrbe, zaposlitvenih možnosti, pomoči pri izobraževanju.

Ustava, zakoni in vsi drugi dokumenti zagotavljajo ženskam in moškim v Sloveniji enake pravice. Vendar pa pravno formalno enak položaj moških in žensk dejansko še ne zagotavlja tudi resnično enakega položaja v družbi. Zagotavljanja enakih pravic ni brez aktivne politike, ki vpliva na izenačevanje izhodiščnega položaja in ustvarja pogoje, da imajo vsi člani družbe enako korist od rezultatov političnega, gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja.

V okviru današnjega srečanja bomo še posebej spregovorili o zaposlovanju žensk in o brezposelnosti med žensko populacijo. V Sloveniji predstavljajo ženske skoraj polovico delovno aktivnega prebivalstva. Ženske tudi po tem, ko si ustvarijo družino, ostajajo zaposlene za polni delovni čas. Delo predstavlja v naši družbi eno najpomembnejših vrednot. Ena od ključnih elementov enakosti ter samostojnega in neodvisnega položaja žensk je zaposlitev.

Po podatkih Statističnega urada o delovni sili je stopnja brezposelnosti v Sloveniji v zadnjem četrtletju lani znašala 8,7 odstotka. Pri moških je bila anketna brezposelnost v zadnjem četrtletju leta 2011 8,2-odstotna, pri ženskah pa 9,3-odstotna. Med žensko populacijo je zaznati torej večjo brezposelnost, čeprav razlika ni zelo velika. Vendar pa je treba pri tem opozoriti tudi na razlike v plačilih moških in žensk ter na izrazito povezavo med feminizacijo poklicev ter nižjo plačo.

Razlika v plačilu med moškimi in ženskami v Sloveniji je po Eurostatovih podatkih sicer najnižja v EU, v povprečju le 3 %, vendar pa so te razlike veliko večje, če jih pogledamo po dejavnostih oziroma poklicih. Zanimivo je npr., zakaj je prodajalka 20 % slabše plačana od svojega moškega kolega, zakaj kažejo podatki, da so v sferi finančnih in zavarovalniških dejavnosti moški plačani bolje v povprečju za 27,6 %. Ti podatki pa nam pokažejo, da imamo še veliko za postoriti, da bi prišli do edino pravične rešitve, enako plačilo za enako delo.

Ženske v povprečju dosegajo višjo stopnjo izobrazbe, pa vendar težje pridejo do zaposlitve, zasedajo nižja delovna mesta (enaka zastopanost moških in žensk je še v srednjem vodstvenem kadru, bolj, ko gremo proti najvišjim vodstvenim položajem, manj je žensk in s tem manjše karierne možnosti ter nižja plača in posledično nižja pokojnina). Očitno pa je še vedno tudi družbeno sprejemljivo, da moški za isto delovno mesto zaslužijo več. Tukaj me je zares presenetil podatek, da so moški v izrazito feminiziranem poklicu medicinske sestre/tehnika v povprečju bolje plačani od svojih ženskih kolegic. Zato menim, kot sem dejal na začetku svojega pozdrava, moramo vsaj enkrat na leto preveriti situacijo in videti ali politike in ukrepi delujejo in se približujemo npr. skandinavskim državam, ki si jih na področju enakopravnosti med spoloma lahko jemljemo za zgled. In seveda so to hkrati visoko razvite in tehnološko napredne družbe z visoko socialno kohezivnostjo, in ki v trenutnih kriznih časi težave v primerjavi z nami rešujejo bolje in učinkoviteje. 

Večina zaposlenih žensk in iskalk zaposlitve pa se sooča še s problemom, kako učinkovito uskladiti družinsko in poklicno življenje, saj je težava v neenaki razdelitvi domačega dela med spoloma. Zato seveda ne presenečajo podatki, ki kažejo na veliko razliko med opravljenim neplačanim delom ženskih in moških, pri čemer ženske po opravljenem neplačanem delu izrazito vodijo, ženske v Sloveniji pa opravijo še več neplačanega dela od povprečja v EU. To seveda ni presenečenje, saj je žal še vedno pravilo, lahko rečemo tudi stereotip, da je skrb za gospodinjstvo, za otroke ter za druge družinske člane, ki potrebujejo pomoč - v veliki meri odvisna od žensk.

To dejstvo pa je seveda še kako tesno povezano z zaposlovanjem žensk ter z razlikami v plačilih. Mlajše ženske težje dobijo zaposlitev, ker je za delodajalca lažje/enostavneje/ceneje  zaposliti moškega, ne želi se ukvarjati z nadomeščanjem delavke med porodniškim dopustom, med bolniškimi odsotnostmi za skrb za otroke, ostarele starše in podobno. V krizi se te anomalije pokažejo samo še bolj izrazito in zato je treba nanje vedno znova opozarjati ter osveščati javnost ter vse deležnike na trgu dela ter družbo v celoti.

Izpostaviti želim še pomembnost sodelovanja žensk v politiki, saj so to teme, ki jih moški del politike običajno ne obravnava dovolj pozorno. Pomanjkanje žensk v politiki pomeni, da približno polovica prebivalstva nima možnosti izražanja svojih stališč, mnenj, izkušenj in s tem možnosti vplivanja na politične odločitve – tako tiste, ki s svojimi določili zajemajo vse državljane, kot samo tiste, ki se dotikajo področja življenja žensk. Prisotnost žensk v reprezentativnih organih je torej pomembna in potrebna. Brez sodelovanja žensk v zakonodajnem telesu kot organu, ki oblikuje in uresničuje skupne interese, je formiranje in uresničevanje takšnega interesa ogroženo, saj brez prisotnosti enega dela ljudstva ni nikakršnega jamstva, da bodo njihovi interesi uslišani in uresničeni.

Pomemben in pozitivni premik se je zgodil na zadnjih državnozborskih volitvah, saj se je število poslank močno povečalo, njihovo število je v Državnem zboru največje doslej, kar je dobro in daje možnosti za nadaljnja izboljšanja stanja enakopravnosti spolov v naši družbi.

Spoštovani,

pravijo, da je prihodnost ženskega spola in zato mora družba, ki želi biti uspešna, stremeti k enakopravnosti vseh, k dajanju širokih možnosti izrabe talentov vsakega posameznika in posameznice, dani morajo biti  pogoji za ustvarjalnost in delo. Majhna država kot je Slovenija pa mora še posebej skrbno ravnati s svojim človeškim bogastvom - žensk in moških,  saj je to skoraj edino na čemer lahko gradimo svojo pot iz krize in novo, bolj skladno in človeku prijaznejšo družbeno-gospodarsko paradigmo.

Hvala!

Predstavitev rezultatov raziskave o vplivu recesije na položaj žensk v Sloveniji