Novice

V sredo, 4. aprila je bil predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič gost v kontaktni oddaji na radijski postaji Zeleni val. Z novinarjem Borutom Pogačnikom sta spregovorila o delu Državnega sveta v prvi polovici letošnjega leta, ki je živahno, kljub temu, da zaradi delovanja nove Vlade še ni veliko obravnavanja zakonskih predlogov. Predsednik je izpostavil civilno družbeno dejavnost drugega doma slovenskega parlamenta, do začetka aprila je bilo v dvorani Državnega sveta že 19 različnih dogodkov z najrazličnejšo vsebino. Ukvarjali smo se s potmi  Slovenije v nizkoogljično družbo, v soorganizaciji Državnega sveta in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je Slovenija začela  z dogodki Evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti 2012 in še mnogo drugega.

www.skledar.tv

Pogovor seveda ni mogel mimo aktualnih zadev, kot so varčevalni ukrepi države,  v katere se bo vključil tudi Državni svet, kot vse javne institucije v državi in prispeval svoj delež. Predsednik Kavčič je poudaril, da je Državni svet RS drugi dom slovenskega parlamenta in je definiran v Ustavi RS. V osnovi je zasnovan podobno kot vsi drugi zgornji domovi po svetu v sistemih nesimetrične (nepopolne) dvodomnosti. Nobena temeljna lastnost Državnega sveta ni unikatna, niti npr. nepoklicnost državnih svetnikov, niti npr. zastopstvo družbenih interesov. Državni svet je izjemno aktiven v odnosih s civilno družbo in vsako leto organizira okoli 60 posvetov oziroma drugih dogodkov.

Pozivi za ukinitev Državnega sveta niso novost v Sloveniji. Pravzaprav so pozivi za ukinitev drugega doma značilni za vse države z dvodomnim parlamentarnim sistemom. Drugi domovi so neprestano pred pozivi za ukinitev ali reformo v vseh demokratičnih državah, vendar jih je zelo težko reformirati, kaj šele ukiniti. V številnih državah z dvodomnim parlamentarnim sistemom ugotavljajo, da je drugi dom pomembna varovalka v zakonodajnem postopku, ki ga ni smiselno ukiniti, ampak nasprotno, celo krepiti. 

Zakaj je dvodomnost zakonodajnega telesa, še posebej sistem nesimetrične (nepopolne) dvodomnosti, smiselna:

• drugi dom je konstruktiven element demokratičnega sistema.
• drugi dom ima vpliv na sprejemanje odločitev in ima možnost opozoriti na nepravilnosti pri delu prvega doma; kljub temu, da ima končno odločitev prvi dom, je namen drugega doma dosežen, saj pridejo opozorila drugega doma v javnost,
• boljša kvaliteta parlamentarnega dela,
• vklop večjega števila interesov v zakonodajni postopek,
• večja možnost za boljše kompromise,
• boljše ravnotežje oblasti,
• dodatna varovalka pred radikalnimi spremembami - vedno je lažje nadzirati en dom kot pa dva domova,
• krepitev sistema zavor in ravnovesij,
• vloga stabilnosti v državi,
• enakopravno zastopanje teritorialnih enot države,
• predstavitev problemov regij na ravni centralne oblasti,
• preprečevanje prevlade večine nad manjšino

Smiselnost in učinkovitost sedanje ureditve Državnega sveta

Pozitivne strani slovenske ureditve Državnega sveta:

• V Državnem svetu ni poslanskih, ampak interesne skupine. Pri lokalnih interesih se kaže tudi politični pluralizem kot posledica volitev v Državni svet. Zaradi tega v Državnem svetu nimajo večine ne politične stranke iz koalicije v Državnem zboru ne iz opozicije v Državnem zboru;
• Državni svet je sestavljen na drugačen način kot Državni zbor ima drugačne pristojnosti, drugačno mandatno dobo;
• Državni svet ima nizek letni proračun, ker nima poklicnih članov in ima malo zaposlenih v strokovnih službah; letni proračun Državnega sveta (dobrih 2 mio €) znaša približno tretjina stroškov referenduma in 8,7 odstotkov letnega proračuna Državnega zbora. Slovenija plačuje približno 12 mil € letno za članarine v različnih mednarodnih organizacijah (OZN 5,8 milijona, OECD 2,4 mio €, NATO 5,4 mio €), medtem ko je Državni svet brez kakršnekoli članarine član Združenja evropskih senatov, ki združuje predsednike drugih domov evropskih držav. Da gre za zelo eminentno združenje, se kaže v dejstvu, da so v številnih evropskih državah (npr. Francija, Romunija, Nemčija, Češka, Italija) predsedniki drugih domov druge osebe v državi, torej za šefom države in pred predsednikom prvega doma.

Kljub temu ustavna ureditev ni ovira smiselnosti in učinkovitosti ureditve - to predstavlja predvsem poslovnik Državnega zbora - vprašljivo je, da razmerje med obema ustavnima organoma ureja notranji akt (poslovnik) enega izmed obeh ustavnih organov.

Državni svet razpolaga z nekaterimi močnimi pristojnostmi, npr. zahteva za razpis referenduma. Državni svet je zahteval razpis referenduma le dvakrat, kar pomeni, da Državni svet to pristojnost uporablja zelo preudarno.

Državni svet predstavlja optimalno mesto za zastopanje interesov lokalnih skupnosti, zlasti odkar je v veljavi nezdružljivost županske in poslanske funkcije.
Državni svet je institucija, ki predstavlja omejitev izključne moči političnih strank in predstavlja intenziven stik s civilno družbo. DS je ustanovna članica evropskega združenja drugih domov.