Novice

Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič se je 16. in 17. februarja 2009 v Bruslju udeležil skupnega parlamentarnega srečanja, ki je potekalo pod naslovom Nove rešitve za evropsko gospodarstvo.

Srečanje so odprli predsednik Parlamenta Hans-Gert Pöttering, predsednik češkega Senata Premysl Sobotka in predsednik češke poslanske zbornice Miloslav Vlček. Izhodišča za razpravo sta predstavila komisar za ekonomske in monetarne zadeve Joaquin Almunia in predsednik Evropske centralne banke Jean Claude Trichet.

Srečanje se je nadaljevalo v treh delovnih skupinah: Konkurenčna Evropa, Ekonomski razvoj in klimatski izzivi ter Socialna Evropa: ustvarjanje delovnih mest, boj proti revščini, zagotavljanje prostega pretoka ljudi.

Predsednik mag. Kavčič je v svojem prispevku na temo Socialna Evropa izpostavil, da sta eden od najpomembnejših kriterijev za ocenjevanje našega skupnega dela ocena uspešnosti pri ohranjanju in povečevanju števila delovnih mest v EU in njihova struktura, kjer bo potrebno posvetiti posebno pozornost progresivnosti in njihovi skladnosti s sedanjo poklicno kvalifikacijo zaposlenih in iskalcev zaposlitve v EU. V nadaljevanju je poudaril, da je treba ob razmišljanju o vzrokih za globalno krizo in možnih konceptih soočanja s krizo preveriti nekatere trende globaliziranega gospodarstva, njihove učinke in projekcije. »V razvitih gospodarstvih, seveda tudi v EU, je prisoten trend zmanjševanja števila delovnih mest v industriji, ki mu zrcalno sledi povečevanje števila delovnih mest in poslovnih subjektov v gospodarsko manj razvitih okoljih, še posebej v državah kot so Kitajska, Vietnam in druge. Na eni strani so prisotne projekcije povečevanja števila brezposelnih, npr. 10,25% do leta 2010 na evro območju, na drugi strani pa je izrazit trend povečevanja industrijskih aktivnosti v številnih azijskih državah. Ti trendi so lahko v marsičem pozitivni in odražajo uresničevanje kriterijev ekonomičnosti, pojavlja pa se vprašanje kakšni so učinki teh globalizacijskih procesov, če jih pogledamo tudi skozi prizmo kompleksnega socialnega stroška in učinka, ter skozi prizmo komplesnega okoljskega stroška in učinka. Ali so pozitivni učinki tudi globalni, ali pa so morda pozitivnih učinkov deležni multinacionalni globalni igralci, bremena pa so v veliki meri socializirana, v posebnem pomenu globalizirana in bremenijo nacionalna gospodarstva, ne pa tistih subjektov, ki uživajo pozitivne ekonomske učinke opisanih gospodarskih aktivnosti?«

V svojem razmišljanju je predsednik Državnega sveta poudaril, da bi moral socialni strošek zapiranja delovnih mest v razvitih državah zajeti tudi stroške erozije vrednot, izgube samozavesti, spoznanja evropskih delavcev in uslužbencev, da njihove večdesetletne delovne izkušnje, njihova znanja in veščine ne predstavljajo več zadovoljive osnove za dostojanstveno osebno eksistenco. To so težko merljive kategorije, a je njihovo upoštevanje pomembno. Na drugi strani bi moral socialni strošek globalnega industrijskega koncepta upoštevati tudi delovne in življenjske pogoje delavcev v manj razvitih okoljih. Ob tem pa analitiki opozarjajo na ekonomske značilnosti aktivnosti znotraj t.i. neformalnega sektorja (informal sector), ki niso nadzorovane s strani vlad in niso del BDP. V neformalnem sektorju naj bi delalo kar 60% delovne sile držav v razvoju! Za formalizacijo tega dela gospodarstva dežel v razvoju predstavljajo oviro tudi že tako skromni standardi delovnih in življenjskih pogojev zaposlenih.