Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Nagovor na posvetu na temo »Nova strategija razvoja Slovenije – energetski del«
Državni svet, 13. oktober 2011

Spoštovane, udeleženke in udeleženci današnjega posveta, cenjeni gospod Gorazd Marinček, predsednik Slovenskega E-foruma, spoštovani gostje, gospe in gospodje,
dovolite mi, da vas vse skupaj prav lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, parlamentarnega doma, ki ga tvorijo nepoklicni politiki, verodostojni in strokovni predstavniki družbenih interesov.

Po vsem svetu se energetske dileme zaostrujejo. Tudi Slovenija je na prelomnici, kako naprej. Razpeti smo med dilemo, ali bomo nadaljevali z intenzivno porabo energije, oziroma ji sledili z gradnjo novih jedrskih in termoobjektov, ali pa se bomo pridružili drznejšim, ter zastavili našo prihodnost na čistih in trajnostnih virih energije.
V teh dneh se izteka rok za oddajo pripomb na novi nacionalni energetski program, o katerem se bo odločalo šele v novi sestavi Državnega zbora. Kot smo slišali prejšnji teden na posvetu o Nacionalnem energetskem programu, ki smo ga prav tako organizirali v tej dvorani, naj bi na primer zgolj seznam pripomb s strani Energetske zbornice Slovenije obsegal 110 strani. Sodeč po razpravi, bo pripomb s strani različnih interesnih skupin še več. Zagotovo lahko rečemo, da je bilo do sedaj opravljeno pomembno delo. Obstoječe gradivo ponuja dobro izhodišče za pripravo kakovostnega strateškega razvojnega dokumenta, čeprav ključnih energetskih in s tem razvojnih odločitev dokument sploh še ni opredelil, to pa so:

1. ali pri povečevanju deleža obnovljivih virov energije iti do meje okoljske sprejemljivosti in v določnih primerih, kot sta npr. zgornja Sava in Mura, dolgoročno uporabiti tudi mehanizme uveljavitve širšega javnega interesa;
2. ali se bomo odločili za prenehanje rabe premoga okrog leta 2030; in
3. kaj bomo v naslednjih letih naredili na področju prometa.

Prav te odločitve bodo opredelile smer prihodnjega razvoja slovenske energetike, gospodarstva, pa tudi razvoj slovenske družbe v celoti - bodisi v obliki nadaljnjega nebrzdanega potrošništva, ali pa varčevanja in omejevanja ter trajnostnega življenja. Zato gre ob pripravi tega dokumenta tudi za vrednote, ki bodo narekovale naše življenje v prihodnosti. Vprašanje pa je, ali smo resnično pripravljeni podpreti pomembne spremembe. Trajnostna družba bo namreč najverjetneje pomenila, da se bomo morali sprijazniti z zmanjšano porabo energije in zmernejšo blaginjo v okviru okoljskih omejitev, z razvojem nematerialnih sestavin dojemanja blaginje življenja.

Glede na zadnje podatke o izpustih toplogrednih plinov v letu 2010 dileme o tem, kako naprej, ne bi smelo več biti! V letu 2010 smo zabeležili rekordno emisijo ogljikovega dioksida: v ozračje ga je bilo izpuščeno kar 30.6 gigaton, to je za 1.6 gigatone več kot v letu 2009, kar je največ doslej. Mednarodna agencija za energijo je izračunala, da če hočemo pobegniti najbolj škodljivim učinkom globalnega segrevanja, vsakoletne emisije ne smejo presegati 32 gigaton do leta 2020. Če bo izpust emisij rasel tako hitro kot lani, bo nemogoče vzdrževati segrevanje na obvladljivi ravni. Šokanten porast pomeni, da je cilj - preprečiti dviganje temperature za več kot 2 ˚C - vse bolj utopičen. Znanstveniki svarijo, da to pomenili kar 50% možnost za dvig povprečne globalne temperature za 4˚C do leta 2100. Ni treba posebej poudarjati, kako dramatično bi takšna otoplitev vplivala na življenje in bivalno okolje na stotine milijonov ljudi. Vodila bi k masovnim migracijam in globalni socialni krizi, ki bi prizadela vse, tudi razvite države.

Za Slovenijo velja, da so trendi na področju energetike zaskrbljujoči. Ko smo v Državnem svetu ustanavljali Svet za inovativno družbo smo med drugim poudarili, da so za nas ključne inovacije in naložbe v nizko ogljično prihodnost s poudarkom na človeški ustvarjalnosti, vodi, lesu in geostrateškem položaju Slovenije. Obnovljivi viri energije so vsekakor ključni za spremembe. Kdor se bo hitreje prilagodil, ta bo imel prednost pred ostalimi. Visoka stopnja samozadostnosti in energetske neodvisnosti pa bo v prihodnosti še bolj kot danes pomenila tudi visoko stopnjo nacionalne suverenosti.

Po mojem prepričanju je v Sloveniji ključen problem nepovezanost energetske, okoljske in splošne razvojne politike.  Npr. -  na področju hidroenergije imamo toliko znanja, da bi z več državniškega in gospodarskega pristopa lahko z graditvijo hidroelektrarn dosegli močne multiplikativne učinke na narodno gospodarstvo, na gospodarsko klimo, na odpiranje delovnih mest. V razumni meri bi lahko oživili tudi gradbeni sektor. Investicije v hidroelektrarne so v 60-80% gradbene investicije. Po zadnjih ocenah imamo v Sloveniji še za najmanj 6500 GWh (okrog 1200 MW) ekonomsko in okoljsko sposobnega oz. vzdržnega hidropotenciala. To pa je za dva predvidena TEŠ6. Pa tudi izven Slovenije bi lahko z izgradnjo hidroelektrarn dosegali pozitivne učinke za slovensko oskrbo z energijo. Premalo je prisotno razmišljanje koliko so za Slovenijo kot članico EU sploh upravičljive industrijske usmeritve v talilne dejavnosti aluminija in železa pri katerih kurimo lignit in uvažamo surovino.

Na področju izrabe lesa gre prav tako za problem nepovezanosti energetske, okoljske in splošne razvojne politike. Z dobrim gospodarjenjem z gozdovi ter z ustrezno obdelavo in uporabo lesa je mogoče doseči dolgoročno izjemno pozitivne učinke na podnebje, okolje, naravo, izboljšati pa tudi energetsko, gospodarsko ter zaposlitveno bilanco države. Ko govorimo o slovenskem lesu, govorimo o potencialu 30.000 delovnih mest in o 1 milijardi evrov dodane vrednosti! To pa je za Slovenijo velika razvojna priložnost!

Spoštovani,
strokovnjaki, poznavalci posameznih področij ste tisti del civilne družbe, ki v razpravo o pomembnih razvojnih vprašanjih in dilemah vnašate moč argumentov. Ti so najbolj verodostojna obramba pred interesi tistih elit, ki jih pri odločitvah vodijo pohlep, brezobzirno izkoriščanje človeških in naravnih resursov, finančne prevare in sistemske zlorabe... To pa ne more biti več pravi družbeni temelji nadaljnjega razvoja tudi in predvsem, ko bo kriza minila. Naj današnji posvet pripomore k slišanosti argumentov strokovnjakov in civilne družbe na področju energetskih razvojnih strategij. Vsem skupaj želim uspešno strokovno delo in prijetno druženje.
Hvala.

Nova strategija razvoja Slovenije – energetski del