Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Kontakt
Resolucija DS za
Novice
Sprejet veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu
Državni svet je na svoji 31. seji obravnaval predlog za odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu. Veto je bil sprejet s 16 glasovi za proti 12 glasovom. Predlog za obravnavo na izredni seji je podala Interesna skupina delodajalcev, mnenje pa je predstavil Bojan Papič. V obrazložitvi je zapisano, da zakon kljub strokovnim pomislekom uvaja parcialno rešitev na področju preverjanja dovolilnic za gospodarske subjekte, 30. dnevni plačilni rok ter solidarno odgovornost za plačilo voznine le za avtoprevozniško dejavnost. Po mnenju Interesne skupine so te rešitve strokovno sporne, z vidika do ostalega gospodarstva in tudi z vidika primerljivosti z evropsko zakonodajo, nekatere rešitve so tudi v nasprotju z Ustavo RS.
Pogovor z mag. Kavčičem o seji   |
Tako se kontrola dovolilnic iz pristojnosti državnih organov prenaša na gospodarske subjekte, podjetja nimajo ustreznega kadra in znanja za opravljanja takšnega dela in bodo morale v to vložiti dodatna finančna sredstva za opravljanje teh del. Ministrstvo za javno upravo je ocenilo, da bodo stroški okoli 0,5 milijona evrov. Takšne rešitve so po mnenju predlagateljev veta v nasprotju s sprejetim vladnim programom "Pakt za evro", ki predvideva administrativne razbremenitve za gospodarstvo, s temi ukrepi pa Vlada RS deluje ravno obratno.
Uvedba specialnega, 30-dnevnega plačilnega roka le v eni dejavnosti pomeni podvajanje zakonodaje pri določanju plačilnih rokov, ki veljajo za celotno gospodarstvo.
Po podatkih AJPES avtoprevozniška dejavnost ni evidentirana kot kritična dejavnost z vidika dospelih neporavnavnih obveznosti, temveč prednjačijo dejavnosti, kot so gradbeništvo, popravila motornih vozil ter zavarovalniške dejavnosti. Iz navedenega je moč sklepati, da je likvidnost v avtoprevozniški dejavnosti stabilna v primerjavi z drugimi predhodno navedenimi dejavnostmi, zato ne obstajajo utemeljeni razlogi, da bi se le za to dejavnost v Sloveniji uvajal posebni absolutni plačilni rok.
Predstavnik Ministrsta za promet mag. Bojan Žlender pa je predstavil argumente ministrstva za predlog zakona. Po njihovem mnenju s spremembo zakona ščitijo najšibkejši člen v verigi, saj se prevozniki nahajajo vmes med prodajalcem in kupcem blaga in ne vedo kakšna razmerja so na tej relaciji. Poleg tega ima prevozniška dejavnost enega najkrajših obratov kapitala, večina njihovih obveznosti, če želijo opravljati svojo dejavnost, zapade v 30 dneh. Podobne rešitve so uvedle že nekatere druge države, npr. Španija, Italija in Francija. Opozoril je tudi, da je drugačen sistem nadzora dovolilnic, ki je podoben predlaganu bil lani že uveden za prevoznike iz tretjih držav in daje ustrezne rezultate. Prav tako je dejal, da delovni proces spremljanja dovolilnic ni zelo zapleten, in da ne zahteva velikega dodatnega izobraževanja skladiščnih delavcev.
V razpravi so si sledila različna mnenja zastopnikov gospodarstva v Državnem svetu in zastopnikov obrti in podjetništva, kamor sodijo tudi prevozniki. Tako je državni svetnik Alojz Kovšca dejal, da je kontrola dovolilnic na drugačen način nujna, saj se sedaj dogaja, da se ista dovolilnica uporabi večkrat in se na ta način nižajo cene prevozov (dumping). Mag. Stojan Binder pa je opozoril, da je zakonodajne rešitve potrebno predhodno skrbno pretehtati tudi z vidika sorazmernosti učinkov ukrepa v primerjavi z vloženimi sredstvi in stroški, ki iz tega izhajajo. Ustreznejše učinke bi se dalo doseči tudi z drugačnimi rešitvami, predvsem s spoštovanjem in opravljanjem učinkovitega nadzora nad izvajanjem že uveljavljene zakonodaje, ki ureja obravnavana področja, in da ne more biti ena panoga obravnavana drugače kot druge ter da bi bilo tudi gospodarstvo rado v posebnem položaju kar se tiče plačilnih rokov.
