Nagovor predsednika Državnega sveta RS mag. Blaža Kavčiča

Nagovor predsednika Državnega sveta RS mag. Blaža Kavčiča ob komemoraciji pri kostnici žrtev povojnih pobojev na pokopališču v Slovenski Bistrici
28. oktober 2012

Spoštovani župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, predstavniki delegacije političnih strank, državni svetniki, cenjeni svojci, gospe in gospodje!
Danes smo se ponovno zbrali na simboličnem mestu spomina na pokojne. Za mnoge med njimi se je čas ustavil v trenutku, ko se je končno že zazdelo, da je svetu po letih zla in morije zavladal razum. Vrednote svobode, miru, zakonitosti, človeka vrednega življenja... so se tedaj sprevrgle v puhlico. Z Resnico na strani zmagovalcev je nastopil čas krivic nad Človekom!

Prav je, da se še posebej ob priložnostih, kot je današnja, vedno znova in na novo sprašujemo, kakšne zmage in poraze prinaša vojna. Kdo je zmagovalec in kdo poraženec? Tak razmislek je nujen, kajti pokojni se ne morejo več braniti. In ko sprejmemo, da po smrti ni več ne "dobrih" in slabih", ne "naših" in "vaših", šele takrat lahko razumemo modrosti starih kultur, ki učijo, da "se le z dojemanjem mrtvih v dobrem, narod v dobro spreminja". "De mortius nil nisi bonum" - o mrtvih vse dobro! In gorje tistemu narodu, ki mrtve obtožuje zato, da opere svojo lastno krivdo, svojo lastno vest, da prikrije svoje lastne napake! Tak narod ni nikoli opran krivde in ne more najti v sebi lastnega miru.

Zato se z vsem spoštovanjem poklonimo spominu na veliko trpljenje množice ljudi, ki so izgubili ne le življenje, temveč tudi pravico do spomina, da so sploh kdaj živeli! Poteptani v prah, mučeni, vrženi v jame, razkosani in razstreljeni, oropani lastnine, imena in spomina ter brez pravice do pokopa. Simbolno jim vračamo njihovo dostojanstvo.
Pieteta do vseh pokojnih je odraz pomirjanja, je pot k edinosti in enosti našega naroda. Posledice povojnega nasilja čutimo že predolgo in prej ko bomo presegli ta spominski krč, prej bomo lahko premagali odtise lastnih notranjih strahov in sprostili pozitivne nacionalne ustvarjalne potenciale. Žal se mnogih posledic povojnega nasilja nekateri niti ne želijo v polni meri zavedati, a so globoko in dolgoročno ranile vrednote, ohromile motiviranost, ustvarjalnost in podjetnost naših državljanov.

Največ, kar mi vsi danes lahko storimo za zamolčane žrtve povojnih morij, ne glede na njihovo takšno ali drugačno pripadnost je, da se naučimo, da ponotranjimo spoznanje, do kakšnih krivic in zločinov lahko privedejo sovraštvo, zaničevanje, hujskanje, zaslepljenost in strah. Tako bomo največ storili za nas, ki smo narojeni v ta prostor in čas, in za bodoče rodove. Da bodo ti lahko rasli v resnično vsebinsko demokratični družbi, ki bo strpno dojemala stvarnost kulturne in družbene raznolikosti in bo sposobna na demokratičen način razreševati probleme sobivanja mavrice nenasilnih političnih opcij. To je lahko naša pot k ustvarjalnosti in k večji enotnosti našega naroda, ki zbuja trdno upanje, da se razlike v mišljenju nikdar več ne bodo mogle sprevreči v sovraštvo, zločin in tragedijo. Kot narod si zaslužimo polno, prijazno, soustvarjalno življenje danes in v prihodnosti. Nerazumnosti, zlobo, uničevalnost ki se skrivajo v Pandorini skrinjici podzavesti, je kaj lahko sprostiti v podivjane izbruhe. Ko zagorijo, zabuhtijo v požaru nasilja in grozot, jih ni moč več nadzirati. Slovenci zato potrebujemo prosvetljene in ozaveščene voditelje na nacionalni in lokalni ravni. Voditelje, ki premorejo dovolj politične modrosti, zrelosti in odgovornosti, da prepoznajo in vedno znova zavračajo negativizme: sovraštvo, zaničevanje, hujskanje in sejanje strahu.

Spoštovani prisotni,
laž in nasilje sta dve plati vseh totalitarizmov. V demokratičnih družbah se medsebojno soočamo z močjo argumentov, z močjo dialoga. Zaradi naših otrok, mladih generacij, ki se bodo morale spopasti z novimi, drugačnimi problemi, moramo pogumno prebiti obroč, ki nam še vedno otežuje, da se dokončno sporazumemo o vseh vojnih žrtvah in se od njih dostojno poslovimo. Imamo samo eno zgodovino in ta je naša skupna. Proučujmo jo s spoštovanjem, razgrinjajmo zakrito. Prav nobena politična sila, doktrina, religija nima kristalno čiste vesti! Tudi na slovenskih tleh ne. Zato ostrih sodb o preteklosti ne uporabljajmo za nagovor našim sedanjim državljanom. Pišimo skupaj zgodbo današnjega in jutrišnjega dne. Predvsem mladim moramo pomagati na pot motiviranega, aktivnega, ustvarjalnega in soustvarjalnega življenja in dela. Do aktivnega in spoštljivega sožitja državljanov vseh generacij in prepričanj! Tako bomo najlepše poravnali naš veliki dolg do zgodovinskih žrtev slovenske nacije!

Hvala.

Spominske slovesnosti v Slovenski Bistrici