Delo komisij

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je na svoji 5. seji 3. aprila 2008 obravnavala Trenutno stanje slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije za zaposlovanje, socialo, javno zdravje in zaščito potrošnikov in pri tem opozorila na problem razslojevanja družbe v Evropi, saj srednji sloj dobesedno izginja. Evropa je doslej veljala za socialno in varno celino. Delež dobičkov v BDP evropskih držav se nenehno povečuje, delež plač pa zmanjšuje. Evropska centralna banka s stalnimi pozivi k ohranjanju nivoja plač zaradi inflacije in s tem da javnosti ne posreduje informacij, v katere namene gredo dobički, ustvarja nečloveško, asocialno klimo v Evropi. Evropa še ni razrešila problema nestalnih oblik zaposlovanja, zato komisija predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da v času predsedovanja Slovenije Svetu EU evropske vlade spodbudi, da delodajalcem uzakonijo davčne spodbude za zaposlovanje mladih za nedoločen čas.

Ob obravnavi Resolucije Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic o položaju invalidov v Evropski uniji je komisija potrdila pravilen razvoj sistemskih rešitev na področju invalidskega varstva v Sloveniji in izrazila zadovoljstvo ob visoki stopnji integracije invalidskega varstva na vseh področjih vsakdanjega življenja človeka in invalida. Ob tem pa je komisija menila, da se invalidi soočajo s konkretnimi situacijami v lokalnih skupnostih in ravno te situacije so bolj enigmatični izziv vsakdanjemu življenju, kot pa primer dobre prakse vključevanja invalidov oziroma njihova priložnost za enake možnosti. Gre za prehod iz sistema socialnih pravic (invalidskega pokojninskega zavarovanja) na odprti ali varovani trg delovne sile ter njihov neproblematični prehod nazaj v sistem socialnih bonitet; dostopnost do blaga in storitev na trgu, saj so invalidi prav tako potrošniki kot vsi ostali državljani (Invalid tako še vedno ne more izbrati frizerja, ki si ga želi, ampak mora izbrati tistega, ki ima urejen dostop v lokal); integrirano šolstvo, kjer je sicer deklarativno zagotovljeno izobraževanje vsem invalidnim otrokom v okviru rednega izobraževalnega sistema, v resnici pa je ta možnost rezervirana na nekaterih osnovnih šolah, kjer posamezni ravnatelji in učitelji s svojo dobro voljo podpirajo integrirano šolstvo invalidnemu otroku; dostop do kulturnih in športno-rekreacijskih dobrin; splošno dostopnost, ki vključuje tudi dostop v grajenem okolju, dostop do transporta, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in drugo.

Komisija je izrazila zaskrbljenost nad poskusom brisanja družbene identitete slovenskih invalidov z uvajanjem novega izrazoslovja za opis invalidnosti oziroma invalidov. Ti poskusi so razumljivi, saj je močna družbena identiteta zagotovilo, da ostaja problematika invalidov visoko na dnevnem redu vsakodnevne politike. Umeščanje invalidov v ostale skupine marginalnih družbenih skupin, pa pomeni zlitje invalidov z njimi ter nastajanje amorfne mase, ki ni sposobna jasno identificirati ter artikulirati svojih potreb.

S takšnimi poskusi se invalidi srečujejo z Inštitutom RS za rehabilitacijo, kjer nekaj zdravnikov uvaja izraz "osebe z zmanjšano zmožnostjo", čemur pa slovenski invalidi odločno nasprotujejo, prav tako so intenzivni poskusi uvajanja novih terminov s strani Fakultete za socialno delo, ki za opis invalidov uporablja termin iz sveta športa (golf ali polo), to je "hendikep", pri čemer mednarodna klasifikacija funkcioniranja, invalidnosti in zdravja v prilogi št. 5 odločno odsvetuje uporabo izraza hendikep za opis invalidnosti in invalida.

Komisija je podprla Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o zdravstveni dejavnosti in ugotovila, da je potrebno predlagano tematiko, to je dejavnost klinične prehrane v slovenskih bolnišnicah sistematsko umestiti in opredeliti v zakon ter pri tem zagotoviti izobraževanje, urediti organizacijo ter zagotoviti potrebna finančna sredstva.

Podprla je tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilih.