Novice

Državni svet je na svoji 6. seji 23. aprila 2008 obravnaval Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008, Predlog zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin, Predlog zakona o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, do katerega so upravičene fizične osebe, Predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, in imenoval člana Statističnega sveta Republike Slovenije in predstavnika v Parlamentarno skupino GLOBE Slovenija.

Državni svet je potrdil mandat državnima svetnikoma in sicer Mihaelu Jenčiču, ki zastopa interese samostojnih poklicev, in Borisu Popoviču, ki zastopa lokalne interese.

Državni svetniki so podprli pobudo Alojza Kovšce za uvedbo davčnih olajšav za investicij, vprašanja Marijana Klemenca glede vzpostavitve sistema vračanja potrošne embalaže - plastike, dr. Janvita Goloba glede dogodkov na kapitalskem trgu, Draga Žure glede medijske izpostavljenosti domnevnih osumljencev v okviru predkazenskih postopkov in glede udeležbe predstavnika Vlade na sejah UO Univerze Maribor; podprli so tudi pobudo Draga Žure za spremembo Zakona o DDV.

Državni svet se je seznanil z vladnim Letnim planom razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008. Pri tem je Državni svet ugotovil, da je Vlada omenjeni dokument sprejela dva tedna pred sprejetjem Načrta uvedbe cestninjenja z vinjetami v Republiki Sloveniji, zato ga bo morala po uveljavitvi predlagane novele zakona o javnih cestah, ki ureja cestnino in cestninjenje, dopolniti in uskladiti s tem načrtom ter spremembe predložiti v soglasje Državnemu zboru. Ob tem se Državnemu svetu postavlja vprašanje, ali je predvidena izgradnja cestninske postaje Dragotinci na odseku Cogetinci - Vučja vas in cestninske postaje Banuta na odseku Beltinci - Lendava v "minimalni izvedbi funkcije cestninjenja tovornih vozil" v skladu z načrtom uvedbe vinjet. Čeprav je Direkcija Republike Slovenije za ceste v letošnjem letu dobila bistveno več sredstev kot v preteklih letih, Državni svet ocenjuje, da smo zaradi intenzivne gradnje avtocestnega omrežja pozabili na druge državne ceste, ki so marsikje zaradi slabega vzdrževanja v slabem stanju (npr. povezava Dramlje - Šentjur), nekatera območja pa zaradi slabše prometne povezanosti izgubljajo razvojni potencial (npr. Bela krajina). Državni svet poudarja, da bi morala Vlada čim prej predložiti Nacionalni program razvoja in vzdrževanja drugih državnih cest in za njegovo realizacijo zagotoviti finančna sredstva.

Državni svet ni podprl mnenja, pripravljenega na podlagi poročila Komisije za lokalno samoupravno in regionalni razvoj, v katerem je podprla Predlog zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo pod pogojem, da Državni zbor besedilo zakona v nadaljnjem postopku spremeni in dopolni v smeri pripomb strokovne javnosti, ki zagovarja ohranitev zborničnega sistema z obveznim članstvom, vključno z ohranitvijo izvajanja dosedanjih javnih pooblastil, ter možnost opravljanja svobodnega poklica arhitekta - inženirja. V kolikor Državni zbor ne bo sledil pripombam strokovne javnosti, Državni svet v nadaljnjih obravnavah ne bo podprl zakona. Državni svetniki so poudarili, da predlog zakona prinaša veliko spremembo v delovanju obeh poklicnih zbornic, pri čemer nekatere rešitve niso usklajene z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije ter Inženirsko zbornico Slovenije, ki zastopata stroko v razmerju do predlagatelja zakona. Ključni problem je v predlagani ukinitvi obveznega članstva v zbornicah, predlaganem modelu, po katerem se naloge, ki jih omenjeni zbornici na podlagi veljavne ureditve v ZGO-1 izvajajo kot javna pooblastila, prenesejo na Ministrstvo za okolje in prostor ter predlaganem pogoju za pridobitev poklicnega naziva arhitekta, ki se nanaša na arhitekte, ki so samozaposleni v kulturi. Državni svet ugotavlja, da večina strokovne javnosti nasprotuje spremembam v predlaganemu konceptu organiziranosti zbornic in zagovarja obvezno članstvo ter nasprotuje prenosu nalog nazaj na pristojno ministrstvo. Prav tako je večina strokovne javnosti mnenja, da bi morali Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirska zbornica Slovenije dobiti večja pooblastila in odgovornost, s čimer bi stroka pridobila na strokovni neodvisnosti. Po mnenju stroke predlog zakona degradira obe zbornici, saj jih uvršča na nivo prostovoljne društvene dejavnosti in odvzema temeljno poslanstvo zbornic, to je skrb za javni interes na področju graditve objektov in prostorskega načrtovanja. Obvezno članstvo v arhitekturnih in inženirskih zbornicah pozna večina držav celinske Evrope, s čimer je zagotovljena določena disciplinska odgovornost, varstvo naročnikov ter skrb za promocijo stroke. Evropa sicer pozna tudi zbornice s prostovoljnim članstvom, v skandinavskih in otoških državah, ki pa imajo stoletno tradicijo zbornic, v katerih članstvo pomeni odgovornost, prestiž in ugled. Medtem ko je v državah EU, kjer poznajo prostovoljno članstvo v poklicnih zbornicah, stroka že ustrezno uveljavljena, pa v slovenskih, tranzicijskih razmerah, kjer je trg popolnoma neprimerljiv z EU, stroka šele vzpostavlja temeljne pogoje za normalno delo, kar je predpogoj za varovanje javnega interesa na področju graditve in prostorskega načrtovanja.

Državni svet ni podprl Predloga zakona o ustanovitvi pokrajin. Pozitivno je ocenil namen predlagatelja, da zaradi zavrnitve vladnega predloga zakona v zakonodajni postopek predloži nov zakon o ustanovitvi pokrajin in na ta način spodbudi nadaljnjo razpravo o regionalizaciji Slovenije oziroma uvedbi pokrajin kot širših lokalnih skupnosti. Državni svet je še ocenil, da sta predlog za ustanovitev Dolenjsko-notranjske pokrajine in Primorske pokrajine, ki vključuje tudi Goriško, z zgodovinskega vidika neustrezna.

Državni svet je podprl Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin, ki pomeni uskladitev nekaterih določb z odločbo Ustavnega sodišča, ki je v svojem stališču vlogo lokalne samouprave oziroma občin v odnosu do države okrepila. Po mnenju Državnega sveta je veljavni koncept financiranja občin v primerjavi s prejšnjim modelom primernejši in pravičnejši, saj je danes bistveno manj občin odvisnih od finančne izravnave. Državni svet je podprl dopolnitev zakona tako, da se med lastne davčne vire občin šteje 54 odstotni delež prihodkov od dohodnine, saj gre za dovolj obsežen davčni vir, ki je v skladu z usmeritvijo Ustavnega sodišča v največji možni meri z občino v neposrednem razmerju. Državni svet podpira predlog, da občini pripada za financiranje primerne porabe 70 odstotkov prihodkov iz naslova pobrane dohodnine, medtem ko preostalih 30 odstotkov prihodkov občin od dohodnine in morebitni presežek prihodkov nad primernim obsegom pripada občinam kot solidarnostna izravnava, če s pripadajočim deležem dohodnine ne morejo pokriti primernega obsega sredstev. Državni svet je podprl spremembo o obvezni sodelovanju občin pri vsakoletnem določanju povprečnih stroškov za financiranje nalog, katerih stroški se upoštevajo za zagotovitev primerne porabe občin, in za financiranje na novo določenih nalog. Ob tem opozarja, da se v zadnjem času zopet dogaja, da se občinam s sprejetimi zakoni nalagajo nove naloge, temu pa ne sledijo finančna sredstva, ki bi jih morala zagotoviti država.

Državni svet je podprl Predlog zakona o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, do katerega so upravičene fizične osebe in oblikoval naslednji konkretni pripombi in sicer, da bi moralo Ministrstvo za finance predlog ZPIZ-a za odsvojitev delnic vključiti v program prodaje finančnega premoženja države v nespremenjeni vsebini oziroma bi moral predlog zakona določiti obvezno posredovanje predloga ZPIZ glede na njegovo celotno lastništvo nad delnicami nenominiranega kapitala. Državni svet je obenem še predlagal črtanje tretjega odstavka se črta, ki določa, da lastniški delež ZPIZ nad delnicami iz 1. člena tega zakona ne sme biti manjši od 25 odstotkov + 1 delnica. Odstavek vzbuja pomisleke glede povečanja osnovnega kapitala zavarovalnice, saj bi po eni strani moral ZPIZ namesto, da bi dobival dodatna sredstva, kot lastnik dajati dodatna sredstva, po drugi strani (če tega ne bi storil), pa bi lahko izgubil višino kontrolnega deleža (če bi hoteli zadostiti pogoju kontrolnega deleža, bi moral ZPIZ oz. država - če ZPIZ ne bi imel dovolj sredstev - sredstva obvezno zagotoviti, kar bi bilo lahko v neskladju z načelom dobrega gospodarja, ki se vnaprej zavezuje za nedoločene prihodnje situacije in finančne razmere). Dokapitalizacija namreč ni odvisna od tega predloga zakona, pač pa je le ta odvisna od razmer na trgu in od skupščine zavarovalnice. To je potrebno upoštevati tudi ob dejstvu, da je neuspel Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic - ZLPZ-1A - dal KAD-u proste roke glede razpolaganja z delnicami nenominiranega kapitala in da je prvotni šesti odstavek 21. člena ZLPZ predvidel določitev kriterijev, po katerih bodo fizične osebe upravičene do delnic zavarovalnice, skratka, kjer v nobenem izmed navedenih primerov ne moremo govoriti o kakršnemkoli kontrolnem deležu.

Državni svet je sprejel Dopolnitev sklepa o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta Republike Slovenije in sicer tako, da Mihael Jenčič postane član Komisije Državnega sveta za državno ureditev in Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide; Boris Popovič pa član Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Državni svet je za imenoval Petra Požuna za člana Statističnega sveta Republike Slovenije ter dr. Zoltana Jana in dr. Janvita Goloba za predstavnika v Parlamentarno skupino GLOBE Slovenija.