A R H I V S K A     S T R A N

Novice

S 57. seje Državnega sveta Republike Slovenije

sreda, 19.09.2007

Na 57. seji je Državni svet Republike Slovenije določil besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in ga poslal Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejem. Predlagani zakon upošteva regionalne posebnosti občin, ki vplivajo na demografske in gospodarske značilnosti na teh območjih. Sedanji sistem obdavčenja je v tem delu pomanjkljiv, saj uporablja za vsa območja enako zakonodajo, ne glede na posebnosti posameznih območij. Ustavno sodišče v okviru načela enakosti nenehno poudarja, da ni dopustno, da bi zakon enako uredil bistveno različne situacije ali da bi različno uredil enake situacije. Analize kažejo na velika nesorazmerja med lastnimi prihodki na prebivalca po občinah. Dohodnina v nekaterih občinah predstavlja več kot 80 odstotkov lastnih virov financiranja, kar glede na razvitost posameznih občin in oddaljenost od pomembnejših centrov povzroča izredno neenakomerno razdelitev prihodkov od dohodnine. Visoko izobraženi posamezniki, ki imajo višje dohodke in plačujejo višjo dohodnino, živijo večinoma v bližini večjih centrov in mest, saj nerazviti predeli za njih nimajo na voljo primerne zaposlitve. Še vedno obstaja veliko število občin, ki prejemajo finančno izravnavo. Velika odvisnost od finančne izravnave in posledično nizki lastni dohodki predstavljajo resno odmikanje od splošnega načela avtonomije občin. Z zakonom se zato predlaga zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti in življenjskih možnostih prebivalstva med posameznimi območji v državi, preprečevanje nastajanja novih območij z večjimi razvojnimi problemi, razvoj in povečanje konkurenčnosti gospodarstva v vseh razvojnih regijah, ob upoštevanju njihovih posebnosti, zniževanje stopnje brezposelnosti v razvojnih regijah oziroma povečanje zaposlenosti in odprava strukturnih neskladij na trgu dela, povečanje blagostanja prebivalstva na določenih trajno zapostavljenih področjih, ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in njihovih posebnosti, krepitev socialnega kapitala in inovacijske sposobnosti v razvojnih regijah. Državni svet je obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravniškem državnem izpitu. Podprl je prizadevanja predlagatelja po skrajševanju čakalnih dob za vstop v sodniško pripravništvo, saj je to poglavitni razlog za pripravo obravnavanega predloga. Vendar pa je menil, da se je potrebno konkretneje opredeliti do priznavanja vsebin iz strokovnega izpita iz upravnega postopka in strokovnega izpita za imenovanje v naziv oziroma vsebin, ki jih bodo opravili državljani držav članic EU oz. državljani iz drugih držav, kjer obstaja pravna in dejanska vzajemnost z državo, do naslova, na podlagi katerega lahko kandidat pristopi k opravljanju sodniškega pripravništva, do določitve obsega temeljnih pravnih znanj s strani ministra za pravosodje glede na avtonomijo univerz, tajnosti kandidatove identitete, materialnih in osebnih kapacitet, ki jih imajo določene institucije tako zaradi obveznih kot izbirnih oblik izobraževanja, do skrajšanja celotnega pripravništva za opravljanje pravniškega državnega izpita, do neutemeljenega razlikovanja za neposredni pristop k izpitu med kandidati na pravnih delih v pravni osebi (kamor sodijo tudi pravne osebe javnega prava - npr. občine) in izločenimi kandidati na pravnih delih iz zakonodajnega organa ali državne uprave (kršitev načela enakosti), do neupoštevanja dolgoletne študentske prakse ali začasnega dela pri organih oz. osebah, ki omogočajo neposreden pristop k izpitu, do ponovnega uvajanja termina uradne tajnosti, ki se je uporabljal v prejšnjih predpisih o tajnih podatkih, do stopnje tajnosti z oznako "tajno" glede na njene varnostne zahteve in varnost države, do njenih političnih ali gospodarskih koristi in (ne)potrebnosti ločevanja med veljavnostjo pravnega predpisa in začetkom njegove uporabe, Državni svetniki so sprejeli mnenje k dopolnjenemu Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Državni svet je v razpravi nasprotoval nekaterim novim rešitvam in menil, da bi bilo bolje, če bi črtali najbolj sporne člene, uveljavili pa tiste rešitve, ki niso naletele na tako široko nasprotovanje in bi lahko predstavljale spodbudo za kvalitetno rast slovenskega šolskega sistema. Državni svet nasprotuje uvajanju dodatne možnosti statusnega povezovanja šol in vrtcev v vzgojno-izobraževalne centre. Opozarja, da so se v preteklosti podobne racionalizacije že izkazale za neučinkovite. Nepremišljenemu združevanju predšolskih zavodov in institucij za mladino s posebnimi potrebami z drugimi vzgojno-izobraževalnimi zavodi nasprotujejo tudi strokovne organizacije in ga ocenjujejo kot nespoštovanje in nepoznavanje specifičnega in avtonomnega strokovnega področja. Državni svet v celoti nasprotuje pogojem za financiranje zasebnih šol, ki omogočajo, da se zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe, zagotavljajo sredstva v enaki višini (100 odstotkov) kot javnim šolam. Državni svet meni, da ni sprejemljivo črtanje pogoja dveh oddelkov (to je spodnje meje števila vključenih otrok v zasebni šoli), ker je to v nasprotju s spremembami pri organizaciji javnih šol, kjer spodnja meja dveh oddelkov za ustanovitev ostaja in se poleg tega še načrtuje združevanje le-teh v velike centre. To pomeni, da se z novim sistemom financiranja praktično onemogoča obstoj manjših javnih šol, medtem ko se pri zasebnih šolah z navedeno spremembo omogoča tudi financiranje zelo majhnih šol. Državni svet se je seznanil z Letnim poročilom o delu Davčne uprave RS za leto 2006. Sprejel je tudi zaključke s posvetov Plinski terminali v Tržaškem zalivu: da ali ne? in Različni nameni rabe stanovanj. Državni svetniki so podprli pobudo državnih svetnikov za Resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva Republike Slovenije 2007-2010 in ugotovili, da je bila pripravljena s strani nekaterih predstavnikov akademske srenje z namenom, da bi moral biti tak strateški dokument plod sodelovanja in skladnega delovanja tako ministrstev, znanstvene sfere kot tudi politične volje tako na državni kot lokalni ravni. V resoluciji so predlagatelji želeli dvigniti stanje znanosti na raven, ki bo zagotavljala enakopraven položaj znanosti in gospodarstva v mednarodnem merilu. Komisija za družbene dejavnosti je namreč ugotovila, da je vladni predlog resolucije pomanjkljiv s številnimi nedorečenostmi in protislovji. Predlog resolucije bi moral na kratko opredeliti cilje na področju izobraževanja, raziskovanja, razvoja, kadrov in financiranja. Razmejiti bi moral področje javnega-zasebnega znotraj visokega šolstva ter natančno opredeliti pojem univerze in habilitacije. Temeljiti bi moral na predhodno opravljenih analizah obstoječega stanja. Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva bo za uporabnike sprejemljiva takrat, ko bo usklajena z vsemi partnerji, predvsem pa tistimi, ki jim je neposredno namenjena. Pobudo je Državni svet poslal Vladi Republiki Sloveniji. Državni svet je podprl tudi vprašanja državnega svetnika Dora Hvalice, ki Vlado oziroma kulturno ministrstvo sprašuje, ali bosta lahko zagotovila samostojnost in neodvisnost Filmskega sklada Slovenije glede na dejstvo, da je visoki uslužbenec Ministrstva za kulturo postal predsednik nadzornega sveta in s tem prevzel funkcijo uprave te inštitucije. Državni svetnik Jože Ilc pa je na Ministrstvo za zunanje zadeve naslovil vprašanje, ali bo Republika Slovenija ukrepala, če Hrvaška razglasi ekološko ribolovno zaščitno cono v Jadranskem morju, ali bo obvestilo ustrezne organe Evropske unije in ali Ministrstvo za zunanje zadeve še vedno brezpogojno podpira sprejem Republike Hrvaške v EU in na kakšni osnovi, če ista država namerava izvesti enostranske ukrepe proti drugim članicam EU. Državni svetniki so podprli tudi Ilčevo vprašanje, ali je Vlada odgovorila na opozorilo ameriške vlade svojim državljanom, ki potujejo v Republiko Slovenijo na neustrezne zdravstvene razmere in zakaj ni bil opravljen popis nepremičnin v določenem roku. Državni svet Republike Slovenije je na predlog kolegija Državnega sveta določil še besedilo finančnega načrta in kadrovskega načrta Državnega sveta za leto 2008 in 2009.