Novice
Izzivi in možnosti, ki jih prinaša načelo subsidiarnosti
Predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve Vincenc Otoničar se je 24. oktobra 2008 udeležil konference o subsidiarnosti v Parizu, ki sta jo organizirala Odbor regij in Senat Francoske republike pod pokroviteljstvom francoskega predsedstva Evropski uniji.
Po Berlinu in Londonu je to bila že tretja konferenca na temo subsidiarnosti, pri čemer je bilo v Parizu v ospredju obravnava načela subsidiarnosti z vidika boljšega upravljanja na vseh nivojih v postopku odločanja. Namenjena je bila razpravi predstavnikov nacionalnih parlamentov, regionalnih in lokalnih oblasti ter EU institucij o tem, kako na ravni EU in v državah članicah zakonodajo EU čim bolj približati državljanom in na ta način razviti pravo kulturo subsidiarnosti.
V imenu predsednika Senata Francoske republike je podpredsednik Bernard Frimat v uvodnem pozdravu poudaril, da francoski Senat zelo aktivno izvaja nadzor subsidiarnosti. Njegovo ključno sporočilo je bilo, da je subsidiarnost učinkovito sredstvo za upravljanje na vseh nivojih in pomemben dejavnik demokracije. Pozitivno je ocenil delo Odbora regij, ki je temu dodal regionalne dimenzije, saj z reševanjem problemov na ravneh, ki so bližje državljanom, dosežemo večjo stopnjo demokracije.
Predsednik Odbora regij Luc Van den Brande je poudaril, da moramo vlogo načela subsidiarnosti, ki nima jasne definicije, kaj sploh pomeni, na novo opredeliti in vključiti v realno okolje, kar pomeni, da sprejemanje političnih odločitev ne bo več v domeni le enega nivoja upravljanja.
Prisotnost predstavnika francoskega predsedstva Evropski uniji državnega sekretarja za evropske zadeve Jean - Pierre Jouyeta in podpredsednice Evropske komisije Margot Wallström je samo potrditev, da sta Svet EU in Evropska komisija naklonjena uporabi načela subsidiarnosti v postopku sprejemanja odločitev v EU. Margot Wallström je pojasnila, da je Evropska komisija naklonjena upoštevanju načela subsidiarnosti, ker je to v interesu tako EU kot njenih državljanov. Slednje je treba vključiti v postopke sprejemanja odločitev, kar pa lahko dosežemo z večjo vlogo regionalnih in lokalnih oblasti. Subsidiarnost je organizacijski koncept, ki vključuje Evropski parlament, Evropsko komisijo, nacionalne parlamente in regionalne ter lokalne oblasti. Nekateri problemi, kot so podnebne spremembe, trgovanje z emisijami toplogrednih, finančna kriza, zahtevajo reševanje oziroma odločanje na višjem nivoju, na drugi strani pa imamo celo vrsto področij, na katerih lahko nacionalni parlamenti ali še nižje ravni, regionalne ali lokalne oblasti, bolj uspešno rešujejo probleme kot EU. Subsidiarnost ni rešitev, ampak orodje ohranjanja partnerstva med ključnimi akterji sprejemanja političnih odločitev.
Predstavniki nacionalnih parlamentov, regionalnih in lokalnih oblasti ter EU institucij so se v svojih razpravah osredotočili na učinkovito upravljanje in delitev odgovornosti na vse ravni, kar zagotavlja varnost in demokratičnost, prav tako pa lahko pripomore k izboljšanju evropskega zakonodajnega okolja. Regionalne in lokalne oblasti imajo pomembno vlogo pri izvajanju političnih odločitev, ki se sprejemajo na višjih ravneh. Zato je bilo ključno sporočilo enodnevne konference, da je treba izbrati usklajeno delovanje vseh deležnikov, saj bomo le na ta način dosegli, da bo nadzor subsidiarnosti učinkovitejše na vseh stopnjah zakonodajnega procesa. Vsi so se strinjali, da je pomembno, da je evropska zakonodaja državljanom razumljiva, kar dosežemo le tako, da se politično odločanje ne odvija le na enem nivoju upravljanja.