Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Pozdravni govor na posvetu “Volitve v Sloveniji in mednarodni standardi demokratičnih volitev”
Državni svet, 5. marec 2012

Cenjene udeleženke in udeleženci današnjega posveta, predstavniki znanosti in univerze, državnih institucij, politike, medijev in civilne družbe, spoštovane poslanke in poslanci, državni svetniki, gospe in gospodje,

vsem skupaj lep pozdrav v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, drugega doma slovenskega parlamentarnega sistema.

Pobuda organizirane strokovne civilne družbe za razpravo o sistemskih in izvedbenih vprašanjih volitev je dobrodošla in po mojem mnenju zelo utemeljena. Tudi za Slovenijo danes je pomembno izmenjati strokovne poglede tako na vprašanja izvedbe veljavne volilne ureditve, kot na vprašanja ureditve same. Težko se je namreč izogibati oceni, da je sedanja globalna družbena kriza v veliki meri posledica značilnosti družbeno ekonomske ureditve ki jo živimo. Če so bili protesti na Wall Streetu lani v kakšni sestavini jasni, je bila ta sestavina protest proti volilnemu sistemu, ki reproducira in krepi oblastne strukture elite. Sedaj že vsem znanega 1%. Za Slovenijo, kot članico Evropske unije, so zelo aktualna vprašanja političnega sistema, saj nekateri priznani analitiki napovedujejo, da je pred Evropsko unijo ena izmed naslednjih treh poti: - razpad, - vztrajanje pri (nezadovoljivem) sedanjem stanju, ali – stopnjevanje enotnosti in centraliziranosti. Skratka sistemske dileme, ki v marsičem segajo tudi na področje koncipiranja in delovanja političnih sistemov.

Letos aprila bo minilo 22 let od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji, takrat še v okviru Jugoslavije. In ko bomo danes analizirali nedavne predčasne volitve, ki jih je prvič budno opazovalo mednarodno ekspertno oko, je prav, da se spomnimo njihovih temeljev. Pravne temelje je postavila skupščina decembra 1989 s sprejetjem amandmajev k ustavi, s katerimi je uzakonila politične stranke, določila postopke izvolitve predsednika in članov predsedstva ter postavila volilni prag za vstop v skupščino na 2,5 odstotka.

Prve demokratične volitve leta 1990 so bile zelo zapletene. Mednarodni opazovalci bi takrat o njih verjetno zapisali še več priporočil, kot je sedaj tistih v poročilu OVSE. Volitve leta 1990 so potekale hkrati na lokalni in republiški ravni, po različnih volilnih sistemih, in sicer v takrat še tridomno skupščino, ki je skupaj štela kar 240 delegatov. Hkrati z volitvami za predsednika in člane predsedstva so volivci izbirali 80 članov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin, ter 80-ih delegatov zbora združenega dela. Konec aprila so v drugem krogu volivci izbrali še predsednika predsedstva in preostale delegate zbora občin, ki so bili voljeni po večinskem volilnem sistemu.

Prva slovenska ustava je leta 1991 z velikimi težavami strnila želje razklane slovenske politične stvarnosti v celovit sistem in na tej podlagi vzpostavila tudi temelje današnjega volilnega sistema in volilne zakonodaje. Pravni okvir je osrednja točka volitev, kjer se odraža pravna država. S sprejetjem v marsičem kompromisne ustave smo pokazali politično zrelost, v nekem trenutku za določeno obdobje presegli delitve. Kljub številnim pobudam in idejam se je volilna zakonodaja v dvajsetih letih le malo spreminjala. Že sam dvig volilnega praga iz 2,5% na 4% leta je na volitvah leta 2000 spremenil volilno kombinatoriko in razmerja politične moči. Simulacije ostalih morebitnih sprememb pa so pokazale celo na korenito spremembo slovenskega političnega prostora v primeru, da bi se dvignil volilni prag na 8% ali bi bil npr. uveden večinski volilni sistem.

Seveda ostajajajo odprta in diskutabilna številna vprašanja o tem ali sedanji slovenski volilni sistem zadovoljuje pričakovanja volivcev. Državni svet je leta 1996 na referendumu predlagal kombinirani volilni sistem volitev v DZ, a noben od predlogov ni dobil potrebne večinske podpore. Razprave o spremembi volilnega sistema so bile aktualne tudi v volilnem letu 2000, ko so pobudniki večinskega sistema pozivali k njegovi uveljavitvi. Končale pa so se s sprejemom ustavnega zakona, s katerim je bil v ustavo neposredno zapisan proporcionalni volilni sistem.

Čeprav ni enega in edinega volilnega sistema, ki bi bil primeren za vse države, imajo vsi skupne lastnosti in sicer, da prevajajo želje in glasove volilcev v izvoljene sedeže, zagotavljajo odgovornost izvoljenih svojim volilcem ter odražajo politično strukturo države. Naj bo volilni sistem večinski, proporcionalni ali delno proporcionalni, v vsakem primeru mora ustrezno nasloviti politične ločnice, razlike, verske, etnične in druge posebnosti družbe. Kajti način, kako sistem obravnava posebnosti, pomembno vpliva na vodenje države in izvajanje političnih pravic volivcev.

Slovenija je v več kot dvajsetih letih samostojnosti v velikem delu izpolnila pričakovanja državljanov in mednarodne skupnosti po demokratizaciji. Svobodne in poštene volitve so bile ena ključnih zahtev civilne družbe kot nosilke demokratičnih sprememb ob osamosvajanju in spremembi sistema.

Od takrat do danes smo imeli v Sloveniji že 6 parlamentarnih volitev in si na tej podlagi nabrali precej izkušenj. Povsem jasno je, da je poleg normativnega okvira, ki mora volilnim postopkom zagotoviti objektivnost, jasnost in transparentnost, demokratični ustroj odvisen od demokratične tradicije in politične kulture. V demokratičnih družbah bi naj bil politični proces dinamičen proces nenehnega preverjanja zaupanja, iskanja ravnotežja in zavor.

Nedavna predstavitev Integritete je opozorila na prešibko vlogo civilne družbe pri nas. Civilna družba in mediji imata potencial osvetljevanja prostora med deklariranim in dejanskim, med normativnimi zapisi in realnim življenjem. Morda bi tudi ta predstavitev lahko opozorila na vlogo Državnega sveta, ki predstavlja živo in intenzivno uporabljano pot civilne družbe v smeri vplivanja na formalno politiko. Lani je bilo takšnih posvetov več kot 50. Namesto, da bi strankarska politika prisluhnila dobro artikuliranim stališčem, bi Državni svet raje kar ukinila. Da bi bilo lahkotneje vladati. Politične stranke ki nasprotujejo obstoju in razvoju Državnega sveta delujejo v smeri še večje koncentracije in ekskluzivnosti politične moči znotraj političnih strank. Vlogo Državnega sveta je koristno razumeti v kontekstu “ravnotežja in zavor”. Ob letošnji dvajsetletnici Državni svet jeseni čakajo pete redne volitve. Njegova vloga, kot so si jo zamislili pisci ustave, je v krepitvi legitimnosti odločitev poslancev. Še posebej v primerih, ko gre za odločitve o najpomembnejših družbenih vprašanjih, ki zahtevajo daljši razmislek, konstruktivni politični dialog in trdno večinsko odločitev. Naše intervencije, ki so jih običajno spodbujene s strani organizacij in društev civilne družbe, so se velikokrat izkazale kot umestne in pravilne. Demokracijo lahko merimo le v obliki ocene kakovosti zakonodaje, katere posledica naj bi bila ohranjanje in dvigovanje ravni kakovosti življenja vseh njenih prebivalcev, skupaj s pripadniki narodnostnih manjšin in skupnosti, v medsebojnem spoštovanju, miru in blagostanju. V tem smislu Državni svet širi prostor demokracije in prispeva k večji legitimnosti političnih odločitev strankarskih skupin. Kot so pokazale zadnje volitve in je zapisano tudi v poročilu mednarodnih opazovalcev OVSE, je slovenska družba po dveh desetletjih še vedno izrazito polarizirana. Takšna politična stvarnost zahteva nenehen dialog in iskanje ravnovesja. Državni svet je bil vnešen v ustavo prav z namenom, da bi zaustavil morebitne prehitre in nepremišljene odločitve strankarsko konstituiranega prvega doma v razmerah izrazito polarizirane družbe.

Spoštovani,

naj bo današnji posvet uvod v poglobljeno razpravo o različnih predlogih, kako naj Slovenija uresniči priporočila OVSE – Urada za demokratične institucije in človekove pravice - in izboljša uresničevanje mednarodnih standardov demokratičnih volitev. Gre torej za kritičen pogled na delovanje veljavne volilne ureditve, gre pa tudi za sistemski pogled na skladnost volilne ureditve z izzivi Slovenske in Evropske družbe. V kolikšni meri volilna ureditev sploh dopušča uveljavitev progresivnih družbenih sprememb. Zahvaljujem se vam za prisotnost in vas vabim h konstruktivni razpravi v nadaljevanju.

Hvala.

Volitve v Sloveniji in mednarodni standardi demokratičnih volitev