Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Nagovor na 3. dnevih slovenskega lovstva
Novo mesto, 4. september 2011

Spoštovane udeleženke in udeleženci letošnjih tretjih dnevov slovenskega lovstva, dragi prijatelji,

zelo me veseli in počaščen sem, da lahko prisostvujem današnjemu strokovnemu in družabnemu dogodku. Že lani, ko me je predsednik Krope prvič povabil na ta dogodek, sem bil navdušen nad njegovo zasnovo in vsebino. Letošnji seznam sodelujočih kaže na to, da se v slovenskem prostoru krepi povezava med civilno družbenimi gibanji, državo in stroko, ko gre za tako kompleksno temo, kot je gozd. Morda je malo manj prisotno spoznanje, da so vprašanja, kot je stanje gozda in življenja v njem, stanje slovenskih rek, stanje slovenskih čebel – da so to vprašanja ki kažejo stanje slovenske družbe. In ker je današnji svet tako prepletajoče povezan – kažejo globalno stanje in  perspektive človeštva. Stanje je zaskrbljujoče. Globalno segrevanje, izginjanje ledenikov, upadanje števila vrst organizmov – to niso težave, ki bi bile posledica nekakšnega spodrsljaja, napake. Najbolj je pomembno zavedanje, da so navedeni svetovni trendi okoljskega in družbenega propadanja - rezultat, logična posledica delovanja sistema, načina, kako deluje sodobna družba, posledica delovanja globalizacije in neoliberalnega družbeno gospodarskega sistema. Naravno in družbeno okolje bomo začeli v resnici reševati šele, ko bomo najprej spoznali, da jedro problema v prevladi finančnega kapitala elit nad družbeno odgovorno proizvodnjo, da bi profit moral biti sredstvo in ne cilj, da so možnosti obstoja in človeka vrednega življenja - tudi prihodnjih generacij - pomembnejše od naraščajoče gore sterilnega finančnega kapitala.

Gozdovi so naše veliko naravno bogastvo. Raztezajo se na milijon dvesto tisoč hektarih in njihova površina še narašča. Za trajnost in razvoj morajo skrbeti lastniki, a je varovanje okolja in živali in drugih vrst v njem prepomembno, da bi ga prepuščali ozkim interesnim skupinam, saj je na gozd v Sloveniji vezano približno 950 vrst rastlin, 95 vrst ptic 70 vrst sesalcev, 17 vrst dvoživk, 10 vrst plazilcev in mnogo manjših organizmov iz drugih živalskih skupin. Zavedati pa se moramo, da je pri nas kar 70% gozdov v zasebni lasti, in da govorimo o 489 tisoč gozdnih posestnikih. Zato je celostno upravljanje z gozdovi, ne glede na lastništvo - edini mogoč in pravilen način. Slovenija je t. i. vroča točka biotske pestrosti v Evropi in v ekosistemskem smislu so najpomembnejši prav gozdovi, zato je odgovornost za vzdrževanje njihove dobre kondicije izjemnega pomena za ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst.
Letošnje leto je posvečeno gozdovom. Žal so njegove ekonomske, socialne in ekološko-klimatske funkcije morda zasenčile njegovo naravovarstveno vlogo. Letošnji lovski dnevi so zato lepa priložnost za povečevanje gostote zavesti tudi o pomenu naravovarstvenega vidika gozdov.

Gozd potrebuje živali. Pri tem so pomembne vse prostoživeče živali in ne le tiste, ki jih uvrščamo med divjad. Večina gozdov nudi dovolj zavetja in hrane za naselitev številnih živalskih vrst. Pomembno je, da med gozdom in v njem živečimi živalmi obstaja ravnovesje, pri katerem so s pestrostjo gozda zagotovljeni osnovni življenjski pogoji čim večjemu številu živalskih vrst, hkrati pa številčnost nobene izmed njih ni tolikšna, da bi bila ogrožena razvoj in obnova gozda. Marsikje je, žal, to ravnovesje porušeno.
Z leti smo vendarle prišli do spoznanja, da obstaja velik razkorak med tistim, kar bi za ekološko ravnotežje v naravi morali storiti in tistim, kar dejansko počnemo. Prva stvar je seveda zaščita gozdnih zemljišč pred posegi vanje. Ena od pomembnih prelomnic je bila pristop Slovenije k Naturi 2000. Ta obsega skoraj 40% površja Slovenije in velika večina tega je vezana na gozdni prostor. To še dodatno krepi spoznanje, da sta ohranjenost gozdov in visoka diverziteta živalskega sveta nepogrešljivo povezana. Žal država, lokalne skupnosti in zasebniki pogosto iščejo »obvoze«, kako se izogniti upoštevanju načel Nature. Zaradi pomanjkljivega nadzora, manjkajočih sistemskih rešitev in kadrovsko podhranjene inšpekcijske službe, ostajajo številne kršitve brez epiloga, še posebej, kadar gre za uničenje habitatov na kmetijskih zemljiščih, ki so zunaj vsakega sistemskega nadzora.

Lovska zveza Slovenije, 400 lovskih družin, v katere je včlanjenih kar 22.000 članov, lahko s krepitvijo trajnostnega dialoga s kmetijstvom, gozdarstvom, lastniki zemljišč, pa tudi nevladnimi organizacijami civilne družbe zelo veliko prispevate k ohranitvi kakovostnega skladnega naravnega gozdnega okolja. Skupaj z gozdarji kontinuirano spremljate življenje vrst in odgovorno gospodarite s prostoživečim življem. S svojim delom v preteklosti, tudi pri ohranjanju velikih zveri, ki so ponos slovenskih gozdov, ste že pokazali visoko stopnjo odgovornosti. Današnji svet je svet izgubljanja biotske pestrosti, v EU danes grozi izumrtje skoraj četrtini vrst. Kolikšno izgubo si sploh lahko privoščimo, da bi naši ekosistemi še normalno funkcionirali. Na to vprašanje ne znamo odgovoriti, saj zadnji podatki govorijo o tem, da na Zemlji prebiva 8,8 milijona vrst in od tega števila jih poznamo samo 1,9 milijona. Zato tudi ne vemo kje je točka v izgubljanju vrst, ko ne bo več vrnitve, in ker je tako, se moramo boriti za ohranitev vsake vrste, rastlinske ali živalske ter za ohranjanje ekosistemov. Slovenski gozdovi so primer trajnostno vzdrževanega ekosistema in potruditi se moramo, da tako ostane ali da se stanje še izboljša.

V Evropski uniji je vse več besed namenjenih prav trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi in trajnostnemu lovstvu, ki ne zasledujeta le ozkih komercialnih ciljev. V ospredje stopa pomen uravnoteženosti lovstva z okoljem ter skrb za vrstno pestrost domačih gozdov, kamor sodi tudi urejenost področja invazivnih vrst ter odgovorno ravnanje s plenilskimi vrstami. Tudi zato je v sodobnih, trajnostno naravnanih družbah trajnostno lovstvo nedeljiva sestavina širšega naravovarstva. A le slovenski lovci ste svoje naravovarstveno poslanstvo kot edini v Evropi oplemenitili s sprejetjem etičnega kodeksa in prisego NARAVI, ki jo je dolžan podpisati vsak član. Za to dejanje smo lahko na vas ponosni vsi!
V Državnem svetu Republike Slovenije se zavedamo pomena ohranitve naravnega okolja za prihodnje rodove. Ena izmed pomembnih nalog je ozaveščanje in poglabljanje znanja o varstvu narave. Pri tem državni svetniki tesno sodelujemo z naravovarstvenimi organizacijami, civilnimi združenji in društvi, ter jim odpiramo vrata v parlamentarni prostor, ko gre za ozaveščanje javnosti v obliki posvetov ali za zakonodajne pobude in vprašanja. Državni svetniki smo podprli ukrepe za zaščito kmetijskih zemljišč in s tem naravnega okolja. Podpiramo prizadevanja nevladnih institucij in društev, ki izvajajo aktivnosti v naravi, na Vlado pa smo že leta 2008 naslovili pobudo v zvezi z reševanjem problematike voženj v naravnem okolju, kjer smo se zavzeli za ostro ukrepanje zoper kršitelje Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju.

Veseli me, da so na pobudo Lovske zveze Slovenije že bili podpisani dogovori o sodelovanju z Ribiško zvezo Slovenije in Kinološko zvezo Slovenije. Pričakujem, da bo še v mesecu septembru pod okriljem Državnega sveta podpisano sicer dokaj blago in načelno, a vseeno izjemeno pomembno pismo o nameri za sodelovanje pri podpori trajnostnemu razvoju in biotski raznovrstnosti med

• Lovsko zvezo Slovenije,
• Planinsko zvezo Slovenije,
• Turistično zvezo Slovenije,
• Ribiško zvezo Slovenije,
• Kinološko zvezo Slovenije in
• Čebelarsko zvezo Slovenije.

Spoštovani,
letošnji 3. dnevi slovenskega lovstva so priložnost za strokovno obogatitev vseh udeležencev. So pa tudi priložnost za ozaveščanje širše javnosti o velikem pomenu ohranjanja naravnega okolja, biotske raznovrstnosti in ekološkega ravnotežja. Povečujemo gostoto zavesti o tem, da so prizadevanja za trajnostni razvoj in biotsko raznovrstnost hkrati tudi prizadevanja za vzpostavitev skladno delujočega družbenega organizma in za kakovost življenja državljanov danes, jutri in pojutrišnjem. Želim vam odlično in prijetno delo in druženje!
Hvala lepa.

Pester živalski svet je doma samo v ohranjenih gozdovih