Novice

Zveza društev Slovenska zveza za zdravje in Državni svet sta 24. novembra 2009 v dvorani Državnega sveta pripravila posvet z naslovom Ženske in zdravje. Cilji posveta so bili opozoriti na pomen varovanja zdravja žensk, opozoriti na družbeno vlogo moderne ženske in obeležitev mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami.

Prepoznavanje pomembnosti varovanja zdravja žensk pridobiva na veljavi. Ne gre le za pomembno področje reproduktivnega zdravja, od katerega je posredno ali neposredno odvisna rodnost neke populacije, pač pa je od zdravja žensk odvisna tudi kakovost opravljanja še vseh ostalih družbenih vlog moderne ženske. Znano je, da ženske dosegajo višjo starost od moških, pogosteje iščejo pomoč in na splošno bolj skrbijo za svoje zdravje. Žal so ženske pogosteje izpostavljene domačemu nasilju in nasilju na delovnem mestu in so za svoje delo manj plačane.

Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič je uvodoma poudaril: "Številni socialno-ekonomski dejavniki negativno vplivajo na zdravje žensk. Ženske so že tradicionalno dvojno obremenjene in tej dvojnosti plačanega dela na trgu ter neplačanega gospodinjskega dela ter nege doma se ne morejo izogniti niti v bogatejših družbah. Ob tem je treba izpostaviti, da lahko v zasebnem sektorju ženska za isto delo zasluži celo 25% manj kot moški in čeprav so ženske v Sloveniji višje izobražene kot moški, jih je na najbolj vplivnih in zahtevnih delovnih mestih malo. Naj bodo zato ženske pred zakonom še tako enakopravne z moškimi, so ekonomsko gledano še vedno šibkejši spol. Neugodne ekonomske razmere izstopajo v revnejših okoljih, kjer se revščina, spol in bolezen medsebojno tesno prepletajo. Zato se države bogatega severa in revnega juga soočajo s povsem različno problematiko: V bolj bogatih državah je smrtnost otrok in mlajših žensk zelo nizka in večina smrti se zgodi po starosti 60 let. V revnejših državah pa je slika drugačna. Povprečna starost populacije je nižja, smrtnost med otroci višja in večina smrti ženskega spola se pojavi med deklicami, najstnicami in mlajšimi odraslimi ženskami."

Govor predsednika

V nadaljevanju so o problematiki spregovorile doc. dr. Mojca Z. Dernovšek, dr. med. (Psihiatrična klinika Ljubljana, Center za izven bolnišnično psihiatrijo, predsednica SZZ), mag. Marjeta Blinc Pesek, dr. med.: Obravnava oseb z duševnimi motnjami, ki so starši (Psihiatrična ordinacija Rudnik), izr. prof. Damir Karpljuk Zdravje žensk in šport (Katedra za športno dejavnost posameznikov s posebnimi potrebami, Fakulteta za šport), doc. dr. Lijana Zaletel Kragelj, dr. med., spec. epidemiol.: Stres pri ženskah v aktivnem obdobju (Medicinska fakulteta – katedra za javno zdravje), Irena Šimnovec: Novi koncepti skrbi za porodnico: porodne spremljevalke (doule) (Združenje Naravni začetki, predsednica), mag. Dunja Obersnel Kveder, dr. med.: Spolne in reproduktivne pravice v luči obletnic mednarodnih konvencij (Slovenska filantropija, Center za promocijo zdravja), mag. Tea Smonker, dipl. soc. del.: Predstavitev poteka skrbi za zdravje v varnih hišah, materinskih domovih in sorodnih organizacijah (Sekcija za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji), asist. dr. Suzana Oreški, univ. dipl. soc. del.: Socialno varstvo žensk (Društvo Altra, Odbor za novosti v duševnem zdravju), Mihaela Lovše, univ. dipl. org.: Vpliv medijev na kajenje žensk (predsednica mreže NVO za zdravje – Slovenska zveza za tobačno kontrolo), Maja Valič, univ. dipl. soc. kult.: Primer dobre prakse pri obravnavi depresije in anksioznosti (Društvo DAM – društvo za pomoč osebam z depresijo in/ali anksiozno motnjo).