Novice

Predsednik Državnega sveta Janez Sušnik je danes sklical sestanek v zvezi z načrtovanimi spremembami Zakona o divjadi in lovstvu. Sestanek je v velikem salonu v prostorih parlamenta RS. Sestanka so se udeležili predstavniki prizadetih lovskih društev, državni svetniki, župani, poslanci, predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Kmetijsko-gozdarske zbornice.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja spremembe in dopolnitve Zakona o divjadi in lovstvu, saj je Ustavno sodišče Republike Slovenije na zahtevo Državnega sveta Republike Slovenije za presojo ustavnosti in zakonitosti določenih členov zakona 9. 11. 2006 izdalo odločbo, v kateri ugotavlja, da so v neskladju z Ustavo  Republike Slovenije nekateri izmed poglavitnih členov zakona. Za določbe 26. člena ter šestega in osmega odstavka 29. člena je Ustavno sodišče ugotovilo, da so v neskladju z Ustavo, 65. člen zakona pa je delno razveljavilo, zato mora zakonodajalec pomanjkljivosti odpraviti v roku enega leta.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj bi poleg zahtevanih sprememb vneslo tudi nekatere nove vsebine. Ob osnovni ustavni dilemi, ali bo divjad državna ali zasebna lastnina, je bil spregledan neenak položaj lokalnih skupnosti, lovskih društev in lastnikov zemljišč na področjih, kjer so ustanovljena tako imenovana "lovišča s posebnim namenom". Obstoječa zakonodaja postavlja tako občine kot lovske organizacije in lastnike zemljišč v neenakopraven položaj v primerjavi s področji, kjer takih lovišč ni. Potrebno je urediti tudi vprašanje koncesij, saj je po tretjem odstavku 81. člena Zakona o divjadi in lovstvu določeno, da Vlada najkasneje v treh mesecih po ustanovitvi lovišč podeli koncesijo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču in določi upravljavca. Sprejet je bil Odlok o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah ter Odlok o lovsko upravljavskih območjih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah. Koncesije še niso podeljene, čeprav so osnova, na kateri lahko delujejo lovske družine in gospodarijo z divjadjo v loviščih v skladu s 24/2 členom Zakona o divjadi in lovstvu.

Te dileme temeljijo na dejstvih, da občine ne bodo deležne prihodka od koncesij, obstoječim lovskim družinam na teh, področij se ne vračajo po vojni odvzeta lovišča in jim je s tem onemogočeno lovsko udejstvovanje, lastniki zemljišč ne morejo uveljaviti zakonskega določila (peti odstavek 65. člena zakona o divjadi in lovstvu), ki daje prednost lovskega udejstvovanja lastnikom z najmanj 15ha zemljišč. Lovska društva brez lovišč zastopajo in koordinirajo prizadevanja domačinov za primerljive pravice, kot jih ima več kot 20.000 lovcev v več kot 400 lovskih družinah v Sloveniji. Menijo, da bi spremembe prispevale k širšemu državnemu in družbenemu interesu ohranjanja podeželja in kulturne krajine, kar narekuje državi 71. člen Ustave RS. Pri svojih prizadevanjih povezujejo pravico ljudi do in iz lova tudi s širšimi družbenimi interesi ohranjanja poseljenosti predvsem v krajih, ki se demografsko praznijo. Pri tem vidijo dve možni rešitvi, obe pa sta rezultat politične volje in manj stroke, kot je pogosti izgovor inštitucij: dodelitev dela lovišča s posebnim namenom lovskim društvom v upravljanje pod enakimi pogoji kot veljajo za vse lovske družine v Sloveniji (8. člen obstoječega zakona o divjadi in lovstvu) ali sistemsko ureditev participacije lova domačih lovskih društev v loviščih s posebnim namenom. Druga rešitev bi bila sistemsko urejena na primer z dopolnitvijo 7. člena Zakona o divjadi in lovstvu (lovišče s posebnim namenom), kjer bi 4. odstavku bila dodana nova alinea, ki bi določala, da Vlada ob ustanovitvi lovišča s posebnim namenom določila tudi obvezen način lovske participacije lokalnih lovskih družin in prizna občini pravico do koncesije oziroma dohodka iz javnega dobra.