Pozdravni nagovor predsednika na predstavitvi knjige "Srce v prgišču zemlje"

Predstavitev knjige prof. Borisa Pangerca "Srce v prgišču zemlje", ob 60. obletnici ustanovitve Kmečke zveze v Trstu
Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča
Državni svet Republike Slovenije, 11. maj 2010

Spoštovani udeleženci današnje predstavitve knjige, cenjeni sodelujoči - dr. Fabec predsednik Kmečke zveze Trst, Dušan Udovič, odgovorni urednik Primorskega dnevnika, spoštovani avtor knjige prof. Boris Pangerc, gospe in gospodje,

dovolite mi, da vas vse skupaj lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, v dvorani, kjer je večkrat mogoče slišati tudi glas naših zamejskih rojakov. To ni naključje, saj je Državni svet v svojem pomembnem delu tudi predstavnik interesov civilne družbe. Naš zamejski prostor pa razumemo tudi kot pomemben del civilne družbe. Slovenski rojaki, ki živite onstran meja, ste Slovenci in ste del ene celote! Narod je namreč kot telo. Kdor ne skrbi za vsak del telesa s pozornostjo, ljubeznijo in viri za življenje in razvoj, bo kot osebnost zašel v težave.

Ko sem prebiral knjigo s pomenljivim naslovom »Srce v prgišču zemlje« sta me večkrat prevevali nasprotujoči si čustvi otožnosti in veselja. Otožnosti zaradi krivic in nemoči tistih, ki jim je politična aritmetika velesil svojevoljno začrtala meje življenjskega prostora in bivanja. S tem jih je prepustila usodi bolj kot ne nezaželenih manjšincev v morju večinskega tujega naroda. Po drugi strani pa mi je knjiga vlila veselje zaradi vztrajnosti in trdoživosti, ter neizmernega hotenja za preživetje našega rodu na presečišču romanskega in slovanskega sveta. Biti in ostati Slovenec na slovenski zemlji! Ta ponosna zavest kot najtrdnejši kraški branik ohranja slovenski jezik, kulturo in zemljo.

Domovi slovenskih rodoljubov so vztrajno, kot čvrste roke njihovih gospodarjev, preživeli mnogo trpkih preizkušenj. Slovenski živelj je ob obalah Jadrana in tudi v zaledju doživljal velike zgodovinske preizkušnje. Lahko rečemo, da so bile te preizkušnje izjemno neprijetne, polne nasilja in trpljenja ter posledično samozatajevanja in postopne izgube narodne identitete številnih Slovencev. Izseljevanja v tujino, Ameriko in v večja mesta so praznila slovenske vasi. Tudi po drugi svetovni vojni so visoko ceno hitre urbanizacije in gospodarskega razvoja ponovno plačali zamejski Slovenci. Pomislimo le na posledice graditve cest in razdelitve slovenskega narodnega telesa. Te so z izgradnjo kar nekaj vzporednih prometnih in drugih poti v ozkem pasu med Devinom in Trstom ločile slovenski kmečki živelj od morja, ki je Slovencem tako ali drugače tisočletje pomenil pomemben vir dohodka. Slovenski rojaki so trpeli zaradi nasilnih razlaščanj in drugih oblik odtujevanja zemlje, ki jim ni pomenila le kruha, ampak tudi temelj nacionalne in osebnostne svobode. Novo, prav tako veliko grožnjo predstavlja danes globalizacija in interesi globalnega kapitala. Priča smo težnjam po nadaljnji degradaciji že tako uničenega Tržaškega zaliva in njegovega zaledja. Za multinacionalke postaja to skrajno ekološko občutljivo območje zgolj terminal za energetsko napajanje Evrope.

Ob vseh grožnjah po izgubi še tistega majhnega prgišča slovenske zemlje od Jadrana do vznožja Julijskih in Karnijskih Alp, je v zadnjih šestdesetih letih nadvse pomembno vlogo odigrala Kmečka zveza Trst. Zagotovo bi bila brez njene uspešne prisotnosti gospodarska, družbena in kulturna podoba naše narodne skupnosti precej drugačna, ozemlje, ki ga poseljujejo Slovenci pa bi bilo še manjše in bolj degradirano. Zato naj v imenu Državnega sveta Republike Slovenije in svojem osebnem imenu izrazim Kmečki zvezi Trst vse priznanje za njihovo delo in njenim predstavnikom zaželim še veliko nadaljnjih uspešnih let v korist celotne naše slovenske narodne skupnosti.

Spoštovani, danes se razmere v svetu in v Evropi hitro spreminjajo. S tem, ko so meje izgubile vlogo fizične prepreke, sta enoviti slovenski kulturni in gospodarski prostor postala realnost. Čezmejno sodelovanje je lahko temelj hitrejšega gospodarskega in siceršnjega razvoja obmejnih območij. Tukaj so za naše zamejce še velike priložnosti. Kar pa se tiče slovenske države je v odnosu do slovenskih manjšin v sosednjih državah treba uveljaviti pozitivno naravnan koncept, ki postavlja narodne manjšine kot dejavnik spodbude za medsebojno sodelovanje na meddržavni ravni, ne pa kot njegovo oviro, kot je to bilo nemalokrat v preteklosti. Hvala.

Novica o dogodku