Delo komisij

Komisija Državnega sveta za politični sistem je na podprla obravnavala vladni Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Uradnem listu Republike Slovenije. Dr. Janez Pogorelec, direktor Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, je pojasnil, da se je lastninska struktura (nastala z lastninskim preoblikovanjem in odkupom deležev) spremenila, tako da je sedaj javno podjetje Uradni list v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. Lastniška sprememba terja spremembe določb zakona, ki govorijo o upravljanju podjetja. Poleg tega se predlagajo še nekatere redakcijske spremembe zaradi večje jasnosti določb zakona. Po spremenjeni lastniški strukturi je edini lastnik in družbenik javnega podjetja Republika Slovenija, pristojnosti skupščine podjetja pa izvršuje vlada.

Člani komisije so podprli tudi Predlog zakona o dopolnitvah zakona o plačilnem prometu. Temeljni cilj predlaganih dopolnitev je odprava administrativnih ovir, pospešitev in stroškovna razbremenitev predvsem izvršilnih sodnih postopkov, v katerih je nastal zastoj zaradi sedaj veljavne določbe 29. člena Zakona o plačilnem prometu, ki za identifikacijo imetnika transakcijskega računa od prosilca zahteva, da se poleg imena in priimka, navede še davčno številko imetnika. Ker sodišča v izvršilnih postopkih, ki so med vsemi sodnimi postopki najštevilčnejši in obremenjeni z največjimi sodnimi zaostanki, podatka o davčni številki dolžnika nimajo, morajo za pridobitev le-tega, preden zahtevajo podatke iz registra transakcijskih računov, opraviti dodatno poizvedbo v drugem registru. Takšna dodatna poizvedba predstavlja zastoj pri poslovanju z upniki, ki želijo čim hitrejše poplačilo svojih terjatev.

Vladni Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah je predstavil mag. Zvonko Zinrajh, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve. Osnovni cilj zakona je uskladitev z določbo 14. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji, ki v drugem odstavku določa, da ne glede na zakon, ki ureja politične stranke, volilne kampanje ni dovoljeno financirati s sredstvi gospodarskih družb, v katere je vložen javni kapital v višini več kot 25 odstotkov in gospodarskih družb, ki so v njihovi večinski lasti ter razširitev te prepovedi na vse njihove odvisne družbe kakor tudi na vse pravne osebe javnega prava. S predlogom zakona se razširja možnost overitve ustanovnih izjav ustanoviteljev politične stranke. Zakon prav tako določa pravno podlago za zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov o zastopniku stranke, na način kot je že določen v drugih javnih knjigah ter izrečno opredeljuje navedeni namen tudi za vodenje registra političnih strank, kar je tudi v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Komisija je predlog zakona podprla in opozorila na možnost rešitve tudi v individualni odgovornosti kandidata poleg odgovornosti same politične stranke. 

Komisija je obravnavala tudi vladni Predlog zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije. Državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje Robert Marolt je pojasnil, da je cilj predloga prenos posebej opredeljenih dokumentov pravnega reda Evropske unije na področju mednarodnega pravnega sodelovanja v kazenskih zadevah med državami članicami v notranji pravni red Republike Slovenije. Predlog določa obseg sodelovanja v kazenskih zadevah med pristojnimi organi Republike Slovenije in drugih držav članic Evropske unije. Gre za medsebojno priznavanje in izvrševanje odločb pravosodnih organov o prijetju in predaji oseb, zasegu in odvzemu predmetov, začasnem zavarovanju zahtevkov za odvzem premoženjske koristi in odvzemu premoženjske koristi. Medsebojno priznavanje in izvrševanje obsega tudi odločbe sodišč, s katerimi so izrečene kazni zapora, varnostni ukrepi in drugi ukrepi, povezani z odvzemom prostosti, in odločbe pristojnih organov, s katerimi so izrečene denarne sankcije. Člani komisije so predlog zakona ocenili kot posledico vključitve naše države v Evropsko unijo in učinkovitega sodelovanja v kazenskih zadevah z državami članicami, zato so ga podprli.