Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Uvodni nagovor na posvetu na temo »Razvoj kariere po petdesetem letu«
Državni svet, 27. september 2011

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, cenjeni gostje iz tujine in domovine, spoštovana zainteresirana javnost,

dovolite mi, da vas prav lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta, drugega doma slovenskega parlamenta. Tudi današnji dogodek dokazuje veliko povezanost  Državnega sveta z organizirano strokovno civilno družbo in kaže na odprtost za vprašanja, ki niso zgolj ozko politična.

Aktualnost obravnavane teme je nesporna. Že za Državni svet lahko ugotovimo, da je povprečna starost državnega svetnika 54,3 leta. V zadnjih dvajsetih letih so se v Sloveniji in svetu zgodile številne in temeljite demografske, politične, ekonomske in druge spremembe. Te vplivajo na položaj starejših na trgu delovne sile in na njihov položaj v družbi. Delovno aktivno prebivalstvo postaja vse starejše, ki na trgu dela najtežje najde zaposlitev in jo tudi težje obdrži. Na drugi strani pa postaja sodobni trg dela komplementaren z daljšanjem delovne dobe ki ga predvideva modernizacija pokojninske zakonodaje. Starost petdesetih let tako že danes za večino evropskega prebivalstva predstavlja prelomnico zadnje tretjine zaposlenosti, torej obdobje še petnajstih let do upokojitve. Delovna kariera se podaljšuje v leta, ki so nedavno že pomenila pokoj. Številni zaposlitveni sektorji so se posledično znašli nepripravljeni pred izzivom, kako primerno usmeriti starejše zaposlene za doseganje ciljev in pričakovanih rezultatov z visoko stopnjo kvalifikacije v podjetjih ali na trgu delovne sile. Kako naj organizacija ostane visoko konkurenčna z visokim deležem zaposlenih, ki so starejši od 50 let?

Proaktivnost, razvojno upravljanje lastne osebnosti je bistvena sestavina uspeha. Država je tista, ki mora spodbujati nastajanje priložnosti na sistemski ravni. Za ciljno skupino oseb po petdesetem je še posebej pomembno da vzdržuje in razvija svoje znanje in kompetence v podjetjih, kjer delajo. S tem ostaja skupina dinamično konkurenčna. Naj tudi ta posvet opozori na pomen v dolgih letih akumuliranega znanja in izkušenj. Z upokojitvijo sodelavci s seboj odnesejo številna znanja in izkušnje, ki bi jih lahko v ugodnem organizacijskem okolju prenesli na mlajše sodelavce. Delodajalec bi moral bolj pogumno prepoznati dodano vrednost starejših zaposlenih, saj bi le-to bilo v korist konkurenčnosti njegovega podjetja.

Danes je postala kruta resničnost, da stari vzorci kariere ne držijo več zaradi negotovosti zaposlitve in delovnega mesta. Gospodarska situacija je prisilila mnoga podjetja, da so zmanjšala število zaposlenih ali celo prekinila poslovanje. Ob tem so se na trgu dela znašli tudi številni zaposleni z dolgoletnimi izkušnjami. Okrepiti moramo spoznanje da imajo zreli delavci številne kvalitete. V praksi se namreč starejši iskalci zaposlitve pogosto soočajo z dejstvom, da je tudi potencialni zaposlovalec precej mlajši od njih in včasih tudi manj naklonjen zaposlovanju starejših. Izkušnje vendarle kažejo, da mlada generacija zaposlenih na vseh ravneh potrebuje mentorstvo in pomoč starejših in bolj veščih sodelavcev. Bogate izkušnje in znanje pomenijo prednost v okoliščinah premagovanja gospodarske krize. Trenutno nestabilno gospodarstvo je namreč pripeljalo do tega, da delodajalci pogosto iščejo nekoga, ki bi jim v kratkem času pomagal preživeti krizo. Tu so pomembne izkušnje in znanja starejših zaposlenih. Ti so vešči strateškega in dolgoročnega načrtovanja, a tudi tehnik takojšnjega reševanja problemov in se znajo ciljno orientirati za trenutno preživetje.

Spoštovani,

številni zaposlovalci v zasebnem in v javnem sektorju so se pred demografskimi spremembami znašli nepripravljeni, brez strategije za upravljanje s starejšimi sodelavci. Obenem je že dolgo znano, da razvoja in uspešnosti organizacije ni mogoče pojasniti le s finančnimi in materialnimi naložbami, ampak čedalje bolj s prispevkom zaposlenih. Zato je povsem na mestu, da strokovna javnost vse več pozornosti namenja vprašanju dviga ravni učinkovitosti zaposlenih, starejših od 50 let ter možnostih za njihovo zaposlitev, kot tudi vprašanju družbenega pogleda na zaposlovanje ljudi, starejših od 50 let. Gre za strateška vprašanja, ki zadevajo zaposlitev in zaposlovanje starejših v prihodnosti. In temu je namenjen današnji posvet, za katerega me veseli, da ga bodo konkretizirali primeri dobrih praks z vseh koncev sveta.

Naj ob koncu posebej izpostavim moje osebno prepričanje o neprecenljivem pomenu povečevanja gostote zavesti o tem, da je za obstoj in razvoj človeške civilizacije najpomembnejše vzpostavljanje bolj harmonične in skladne družbe. Nesorazmerja in nasprotja med elitami in ostalimi, med bogatimi in revnimi, med mladimi in starimi, med gospodarstvom in negospodarstvom, med finančnim sektorjem in realnim sektorjem, med aktivnim prebivalstvom in med pasivnim prebivalstvom – teh nesorazmerij ne more odpraviti nevidna roka tržnega mehanizma! Harmonično in skladno družbo lahko tvorijo samo bistveno bolj motivirani državljani kot so danes. Ključ do motivacije pa sta zaupanje in uspeh. Ponudimo tudi starejšim od 50 priložnost za uspeh!

Vsem udeležencem želim ob tej priložnosti obilo novih strokovnih spoznanj in prijetno druženje.
Hvala.

Razvoj kariere po petdesetem letu