Otvoritveni nagovor predsednika državnega sveta na 47. čipkarskih dnevih

Dogodek: čipkarski festival - 47. čipkarski dnevi - otvoritev
Nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča
Železniki, 10.7.2009

Spoštovane ljubiteljice in ljubitelji čipk, spoštovane obiskovalke in obiskovalci, spoštovani organizatorji, župan, dragi rojaki iz zamejstva in gostje iz Hrvaške,

z velikim veseljem sem sprejel častno pokroviteljstvo letošnjih že 47. čipkarskih dni tukaj v Železnikih. Ta visoki jubilej kaže na dolgo in bogato tradicijo izdelovanja čipk na Gorenjskem. Prebuja v nas spoznanje, da čipka in čipkarstvo  vse do danes ni izgubilo svoje velike privlačnosti in čara.

Glede na to, da ste me nekateri prijazno pozdravili kot predsednika Državnega sveta, nekateri pa kot predsednika Državnega zbora naj pojasnim razliko med tema dvema deloma slovenskega parlamentarnega sistema. Ta razlika je, povsem razumljivo, manj znana med ljudmi, ki se ne ukvarjajo prav posebej s politiko. Poslanci Državnega zbora opravljajo svoje delo poklicno, državni svetniki pa po izvolitvo nadaljujejo svoje delo v delovnih sredinah, ki so jih izvolile v Državni svet. S tem ohranjajo živ stik z običajnim življenjem in delom in predstavljajo povezavo med civilno družbo in politiko.

Sam sem kot majhen fantič očarano in zavzeto opazoval delo klekljaric, na prav poseben način pa me prevzema tudi sedaj. V pogojih krize, in kaj je kriza po lanskoletni ujmi še posebej dobro veste v Železnikih, ima čipka in klekljarstvo prav poseben, simbolni pomen. Lani se je na svetovnih borzah razpasla finančna kriza. Kaj kmalu se je pokazalo, da kriza ni zgolj finančna, ampak širša, gospodarska. A danes je že marsikomu jasno, da je prišlo do svetovne družbene krize. Človeka je pohlep povlekel v svet namišljenega bogastva, finančno mešetarstvo svetovnih razsežnosti je dolga leta uničevalo vrednote dela, varčevanja, skromnosti in solidarnosti. Čipka pa na drugi strani simbolizira pot iz krize – skromno in zavzeto delo, tkanje z ljubeznijo in občutkom.

"Nekaj bucik... ne veliko, in že so tukaj zvezde, vrtnice, palme, prepletena mreža ... pa vendar je vse skupaj samo sukanec, samo malo belega sukanca". Tako je eden od prvih tvorcev in ustanoviteljev sodobne Evropske unije Paul Henri Spaak opredelil stoletja staro umetnost čipk. A da se na "punkeljnu" rodi mojstrovina čipke, je potrebno veliko ljubezni, znanja, potrpljenja in vztrajnosti. Vsega tega pa je v Železnikih dovolj in zato je čipka danes najbolj prepoznaven izdelek kraja.  

Izdelovanje čipk v predstavah ljudi že od nekdaj velja za vrhunec znanja in spretnosti v ročnih delih. Tehnike vozlanja, prepletanja in šivanja so s časom postajale vse bolj prefinjene in so tako pripeljale do najfinejšega izdelka - čipke. Za izdelavo čipke je namreč potrebno stremljenje k odličnosti in popolnosti.
Čeprav izvorno ne gre za izključno Slovensko tradicijo, pa smo čipkarstvo že pred več stoletji vzeli za svoje in tako lahko danes s ponosom rečemo, da nežna nit v pridnih rokah z občutkom ohranja kulturno dediščino slovenskega naroda. Prvi pisni vir o čipkarstvu je najti v Valvazorjevi Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1669, kjer je zapisal, da »izdelujejo v Ljubljani mnogovrstne nizozemske in beneške čipke, ki jih prekupčevalci s čipkami širom raznašajo«.
Z izdelovanjem čipk so se sprva ukvarjale ženske. Izdelovale so čipke za dekoracijo cerkva in za krasitev prazničnih oblačil. Skozi čas so z razvijanjem klekljanja  začele prirejati oblike in vnašati svoje motive in ornamente domače ljudske umetnosti. Da bi bilo njihove izdelke laže prepoznati, so jim dodajale lastna imena. To je dokaz, da se je čipkarstvo na Slovenskem razvijalo samostojno, tako kot druge vrste slovenske ljudske ustvarjalnosti.

Klekljane čipke nam govorijo o lepoti in mojstrstvu, ki sta bila z izredno spretnostjo rok prelita v uporabni ali dekorativni izdelek, govorijo o pridnosti ljudi, ki živijo pod vrhovi Ratitovca. Ko je leta 1902 v nekdaj močnem železarskem mestu ugasnil zadnji plavž in je bila s tem železarska tradicija končana, so se številne družine preživljale v glavnem le še z izdelovanjem in prodajo čipk. Klekljali so praktično vsi: odrasle ženske, mlada dekleta, skoraj vsi otroci že od petega leta dalje, ter tudi starci in možje, ki so ostali v kraju. Svoj vrhunec je klekljanje doživelo pred prvo svetovno vojno, nato pa je zanimanje zanj začelo upadati. Z industrializacijo po drugi svetovni vojni, so se z nastajanjem nove kovinske in lesne industrije odprla za ženske mnoga bolje plačana delovna mesta, zato so klekljale le še ljubiteljsko, ob prostem času. Tako se je kontinuiteta izdelovanja čipk močno skrčila, a ni nikoli popolnoma zamrla. Za to je zaslužno tudi Turistično društvo, ki mu naj za uspehe pri ohranjanju tradicije iskreno čestitam.

Klekljanje je danes v Železnikih ponovno v razcvetu in pod številnimi pridnimi prsti nastajajo čudoviti izdelki še naprej. Za to gre zasluga tudi pred desetletjem ustanovljeni klekljarski šoli, kjer se srečujejo izkušnje in znanja starejših generacij z radovednostjo in ustvarjalnostjo mladih generacij, kar je garant nadaljevanja starodavnega znanja. Naj posebej poudarim tudi pomen velikih medgeneracijskih sinergij ob ustvarjalnem druženju ljudi vseh starosti. Čipkarstvo je tako tudi dokaz uspešnega medgeneracijskega sodelovanja in sožitja, ki ga v naši družbi še kako potrebujemo.

Današnji težki ekonomski časi ponovno potrjujejo pomen in vrednost znanja, ki je najzanesljivejši garant za premoščanje ekonomskih težav, s katerimi se soočamo tudi v trenutnem stanju svetovne finančne, gospodarske in moralno-etične družbene krize. Čipkarstvo bolj in bolj uspešno povezuje bogate izkušnje iz preteklosti z zahtevami sodobnega trga.

Spoštovani,

naj ponovno izrazim veliko zadovoljstvo ob današnji otvoritvi razstave čipk domačih klekljaric in učencev Čipkarske šole, vsem skupaj pa zaželim še veliko ustvarjalnosti in prijetnega druženja ob ročno-delskih dejavnostih na klekljarskih večerih ter ostalih bogatih spremljajočih kulturnih in športnih prireditvah, ki se bodo v naslednjih dneh odvijale v Železnikih in okolici.

Novica o prireditvi