Novice

Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič se je v petek, 4. novembra v Solkanu udeležil novinarske konference  Zveze sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije.
Državni svet z Zvezo sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije (SABS) aktivno sodeluje in vodi dialog že dolga leta, prav tako se je vseskozi skušal aktivno vključevati v obravnavo in tudi  pripravo zakonodaje s področja odpravljanja posledic proizvodnje in dela z azbestom.

Zveza sindikatov je na novinarski konferenci opozorila na slabo uresničevanje Zakona o odpravljanju posledic pri delu z azbestom, ki je v veljavi že dve leti. Glavni cilj novele zakona iz leta 2009 je bil, da se obolelim zagotovi ustrezno zdravstveno in socialno varnost. Po mnenju zveze se postopki nerazumljivo vlečejo (spori pri izvedenskih organih, ki odločajo o invalidnosti) in mnogo bolnikov umre, ne da bi prejeli pravično odškodnino. Težave so tudi, če je bolezen potrjena šele po smrti in ni bil vložen zahtevek za odškodnino, dediči niso upravičeni do nje. Razmerje v izplačilu odškodnine je postavljeno v razmerju 60% država in 40% delodajalec, ti pa se velikokrat izogibajo priznanju, da je delavec obolel pri njem.
Lani je država za 38 odškodnin izplačala 470.000 evrov, letos pa za 21 primerov 294.000 evrov.
Predsednik Državnega sveta je na novinarski konferenci poudaril, da je Državni svet je v sodelovanju s SABS oktobra 2008 v zakonodajno proceduro vložil Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, s katerim je med drugim želel v problematiko odpravljanja posledic izpostavljenosti azbestu, poleg poklicnega vidika, vključiti tudi okoljski vidik, prav tako pa je predlagal tudi vzpostavitev in vodenje registra oseb, izpostavljenih azbestu. Predlog ni bil sprejet, so pa z novelacijo 2. člena pomembno razširil krog upravičencev na podlagi upoštevanja različnih možnih načinov za kontaminacijo z azbestom pri opravljanju dela.

Leta 2009 sprejeti zakon je prinesel določen kakovosten premik v zakonodaji s tega področja:

• zagotovitev pravice dedičev do nadaljevanja postopkov pri medresorski komisiji v primeru smrti upravičenca; 
• možnost sodelovanja predstavnikov azbestnih bolnikov v medresorski komisiji;
• ugodnejši pogoji uveljavljanja pravice do invalidske pokojnine (ni več vezave na pogoj dosežene starosti 50 let, zahtevana dosežena pokojninska doba pa zmanjšana s 25 let na 23);
• bistveno izboljšan postopek sporazumevanja o odškodnini in s tem povezano kritje odškodnin – dobro urejeno pokrivanje obveznosti s strani države, ki je sedaj neodvisno od privolitve delodajalca, da krije svoj delež (razmerje kritja država: delodajalec, 60 %  : 40 %) / glede obveznosti delodajalcev pa še vedno dopuščena možnost ne-sklenitve sporazuma.

Glede na ponavljajoče se pripombe SABS o neustrezni implementaciji osnovnih zakonskih določb, je potrebno opozoriti tudi na to, da se bomo v prihodnje v Sloveniji morali začeli zavedati tudi širše slike. Ne gre namreč zgolj za vidik obolevanja ljudi na poklicni podlagi, torej na podlagi stika z azbestom pri opravljanju dela,  temveč tudi za že prisoten, a še precej zanemarjen vidik obolevanja na podlagi življenja v okolju, kontaminiranem z azbestom. Tudi s tega vidika je potrebno narediti vse, da bi se trenutno vsaj pravice na podlagi poklicnih vzrokov obolevnosti uresničevale v popolnosti in z zavedanjem vseh odgovornih strani o svojih obveznostih.