Novice

Pred srečanjem predsednikov parlamentov Evropske unije se je predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič srečal s predsednikom francoskega Senata Gérardom Larcherjem, predsednikom odbora Senata za evropske zadeve Hubertom Haenelom ter sekretarjem slovensko – francoske skupine prijateljstva senatorjem Jeanom Desessardom.

Uvodoma sta se predsednika strinjala, da so odnosi in sodelovanje med Državnim svetom in Senatom tradicionalno dobri. Dokaz tega je tudi podelitev reda zaslug Slovenije prvemu podpredsedniku Senata in dolgoletnemu predsedniku parlamentarne skupine prijateljstva Francija – Slovenija v Senatu Sergeu Vinconu.

Francosko delegacijo je zanimalo kako Državni svet vidi trenutno gospodarsko krizo in kakšni so njegovi predlogi za spopad s tem vprašanjem. Predsednik Kavčič je pojasnil, da je Državni svet ob obravnavi tega vprašanja prišel do zaključkov, da je za nastalo krizo več vzrokov, in sicer pohlep finančnega sektorja, preveč potrošniško naravnana družba, ki se premalo posveča vrednotam, pretiran obseg nakupa nepremičnin v ZDA brez ustreznega pokritja, kar je finančni sektor izkoristil na neprimeren način, ter tok poceni denarja v ZDA. Temeljni vzrok te krize je povezan z globalizacijo, ki ima poleg pozitivnih učinkov tudi negativne, saj se profiti multinacionalk individualizirajo, problemi, kot sta na primer socialni in okoljski strošek, pa nacionalizirajo. Tako je Državni svet predlagal, da se razmisli o novi industrijski paradigmi, ki bi pomenila revitalizacijo industrijskih delovnih mest v Evropi, da se to krizo izkoristi za promocijo evra kot nove svetovne rezervne valute, funkcijo katere trenutno opravlja ameriški dolar, ter da evropske države vložijo več napora v koordinacijo pomoči avtomobilski industriji. Francoska delegacije je izrazila zadovoljstvo s poslovanjem podjetja Revoz v tem času.

Delegaciji sta se dotaknili tudi vprašanja Hrvaškega vstopa v NATO in EU. Predsednik Kavčič je poudaril, da slovenska politika, v nasprotju z nekaterimi vtisi, podpira vstop Hrvaške v obe organizaciji. Državni svetniki so vstop v NATO po pregledu dokumentacije tudi izrecno podprli, obenem pa je prepričan, da bo trenutni zaplet rešen.

Glede vstopa Hrvaške v EU je dejal, da Slovenija ne more odstopiti od zahteve neoviranega teritorialnega dostopa do mednarodnega morja, saj je le-ta eden izmed njenih vitalnih interesov. Ob tem je poudaril, da se v Sloveniji križata peti in deseti evropski koridor, s čimer je vitalno povezana Luka Koper.