Novice

Na 2. sestanku Sveta za inovativno družbo pri Državnem svetu 14. septembra so se sestali predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič, državna svetnika Anton Peršak in Bojan Papič, direktor Bisola dr. Uroš Merc, direktorica Vibacoma mag. Violeta Bulc, direktor podjetja Interenergo Anton Papež in predsednica Slobioma mag. Martina Šumenjak, ki so predstavili svoja stališča glede oblikovanja elementov nove družbeno - gospodarske paradigme in vzroke za sedanje stanje družbe. Glede na pestrost delovnega okolja, iz katerega izhajajo imajo sodelujoči različne poglede na vzroke za obstoječe stanje v družbi ter veliko predlogov za nujno potrebne spremembe družbe kot celote. Strinjajo pa se, da je ključnega pomena stanje duha oziroma kriza vrednot ter vzdržen, trajnostno naravnan razvoj, ki bo prinesel blagostanje družbe.

Po besedah mag. Blaža Kavčiča je nujno predstaviti primerjalno izmerjeno sedanje stanje in ciljno stanje, ki ga želimo doseči čez tri, pet ali deset let, na podlagi tega pa si bo Svet za inovativno družbo prizadeval oblikovati oprijemljiv dokument s strategijami za doseganje zastavljenih ciljev. Za razvojni preboj in vzpostavitev novih razmerij je po mnenju mag. Bulčeve potrebna drznost, saj brez nje ni inovativnosti, za manjše korake pa se zavzema dr. Merc, ki poudarja, da je paradigma smer, proti kateri želimo iti, pot do tega pa predstavlja konkurenčnost. Anton Papič opozarja, da neoliberalizem ni krivec za sedanje stanje. Po njegovem je država pri nas ustvarila politično-ekonomske elite prek gradbenih lobijev, elektrogospodarstva, finančnih in drugih institucij, medtem ko tisti, ki proizvajajo, če želijo ostati na trgu, niso del te elite.

Anton Papež opozarja na krizo vrednost, ki se kaže tako v življenju posameznika, družbe kot v podjetjih, kjer je npr. že poslovni model, ki ne ustvarja dodane vrednosti in temelji na subvencijah, devianten. Po njegovem je razširjena družina osnovna enota sobivanja in poslovne odličnosti, zato bi morali reorganizirati bivalne pogoje, ki bi omogočali kreativno sobivanje različnih generacij. Anton Peršak se je strinjal, da ima model življenja v bazični skupnosti velik vpliv na življenje družbe kot celote, zato bi se morali vprašati, zakaj je Slovenija po številu sklenjenih zakonskih zvez na 1000 prebivalcev na repu Evrope. Po njegovem bi morali zato, da bi ugotovili, kako postati inovativna družba, najprej razmisliti, kje so ovire za večji prodor Slovenije na področju inovativnosti in raziskati značilnosti slovenske družbe, ki posebne nagnjenosti k inovativnosti v preteklosti ni kazala. Mag. Šumenjak meni, da brez upoštevanja zakonitosti narave ne moremo govoriti o razvoju, saj to vodi v počasni razkroj družbe.