Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Nagovor na posvetu Evropska državljanska pobuda - izziv in priložnost za aktivno državljanstvo
Ljubljana, Državni svet RS, 31. maj 2012

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, cenjeni referenti, gostje in vsa zainteresirana civilna in strokovna javnost!

Dovolite mi, da vas lepo pozdravim v prostorih Državnega sveta, drugega doma slovenskega parlamenta, ki tako danes - kot že mnogokrat - na široko odpira vrata civilni družbi. Posveti, kot je današnji, že v izhodišču sledijo ideji, da je civilna družba temeljni generator mnenj, pobud, vprašanj in predlogov, ki jih politika mora upoštevati, če želi biti demokratična. Temu vodilu je že od svojega konstituiranja trdno zavezan Državni svet.

Demokracija ni le enkratno dejanje volitev na vsake štiri leta, niti ne izključna domena zgolj 5% strankarsko aktivne populacije prebivalstva. Nasprotje takemu razumevanju je participativna demokracija, ki postaja pomembna sestavina v evropski družbi. Njen pomen je opredeljen tudi v Pogodbi Evropske unije. Ta posebej izpostavlja pomen državljanov in njihovo pravico pri participiranju oziroma aktivnem vplivanju na demokracijo v Evropski uniji.

Za demokracijo je najbolj nevarno, ko se oblast odtuji od ljudi, ko se politika zapre vase, ali celo izgubi občutek za resnične razmere, ko torej ne posluša in ne upošteva nikogar mimo sebe. Za tako odtujeno politiko je značilno, da ne prisluhne pobudam državljanov na področju oblikovanja zakonodaje in da proizvaja nove in nove predpise, ni pa sposobna zagotoviti njihovega uveljavljanja in uresničevanja.

Očetje slovenske ustave so Državni svet predvideli kot eno od varovalk zoper morebitno odtujevanje politike. Državni svet v skladu s svojo ustavno vlogo uresničuje koncept tvornega člena pri vzpostavljanju verodostojne povezave med potrebami državljanov in med političnim odločanjem zato, ker je zasnovan manj strankarsko, ker ima močnejši stik s civilno družbo in ker ga sestavljajo predstavniki funkcionalnih in lokalnih interesov. Intenzivnejši stik med sodobno koncipiranim drugim parlamentarnim domom in organizirano strokovno civilno družbo lahko predstavlja manjkajoči člen za zmanjševanje demokratičnega primanjkljaja in za sprejemanje političnih odločitev, ki bodo bolj usmerjene v ohranjanje in dvigovanje ravni kakovosti življenja državljanov. Lahko rečemo, da je Državni svet institucionalizirani dejavnik v omogočanju aktivnega državljanstva v samem zakonodajnem procesu. Zato velja ponovno poudariti, da z vključevanjem mnenj, stališč in pripomb civilne družbe v zakonodajni postopek Državni svet širi prostor aktivnega državljanstva in demokracije v Sloveniji.

Spoštovani,

živimo v času nevarnega pritiska v smeri krčenja demokratičnih pravic in pridobitev socialne države, ki jo svetu narekuje globalni finančni trg. Znani so vzroki krize, a relativno neznane njene posledice. Evropska unija mora ostati zgled demokratičnega razvoja, dialoga in človekovih pravic ter države blaginje. Tudi Slovenija mora vztrajati na poti evropskosti. Današnji posvet bo zato pomembno prispeval h krepitvi zavesti o pomenu aktivnega državljanstva za prihodnost demokracije v slovenskem prostoru. Vsem skupaj želim prijetno strokovno druženje!

Hvala.

Evropska državljanska pobuda - izziv in priložnost za aktivno državljanstvo