Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Uvodni nagovor na 17. slovenskem festivalu znanosti na temo "Planetarni izzivi za danes in jutri"
Cankarjev dom, 4. oktober 2011

Spoštovani prijatelji znanosti!

Zelo me veseli in počaščen sem, da nastopam v vlogi častnega pokrovitelja prireditve, ki že sedemnajsto leto uspešno širi pozitivno sliko o znanosti in raziskovanju, odganja negativne stereotipe o znanstvenikih in kaže, kaj vse je omogočeno mladim, ki se odločijo za tak poklic. Še posebej me veseli, da ostajajo za znanstvene in raziskovalne poklice, tudi v času ekonomske krize, vrata znanstvenih institucij doma in v tujini na široko odprta. To pa za mlade pomeni mnogo zaposlitvenih izzivov in priložnosti, predvsem v kombinaciji s podiplomskim študijem.

Mladi nosijo v sebi ogromen intelektualni potencial. Starejši smo tisti, ki moramo pri njih vzpodbujati strast in željo po raziskovanju. Ta je pri otrocih zelo razširjena, a v kasnejših letih plamen vedoželjnosti žal pogosto ugasne. Starši in učitelji so bistven dejavnik v procesu spodbujanja raziskovalne žilice kot tudi za vzdrževanje zanimanja za znanost. V študentskih letih je ključna vloga znanstvenikov, ki lahko s predavanji na fakultetah privabijo najboljše študente v svoje laboratorije. Mlade je v celotnem obdobju učenja potrebno vzpodbujati in jim omogočiti, da stopijo v korak z svetovno znanostjo, da se ne ustavijo prehitro na mejah samozadostnosti in samozaverovanosti. Kajti, kot je dejal sloviti grški mislec Plutarh pred skoraj 2000 leti: um je ogenj, ki ga je treba podpihovati, ne posoda, ki jo je treba napolniti.

Raziskovalno delo mladih, poznavanje znanosti in tehnologije ter sprejemanje znanosti kot sestavnega dela prihodnosti, je osnova za krepitev ustvarjalne in inovacijske sposobnosti mladine. To pa je ključnega pomena za gospodarsko in socialno blaginjo ter zagotavljanje kakovostne prihodnosti naslednjih generacij.

Pravijo, da smo majhen narod. Toda narod in posameznik je velik toliko, kolikor so velika njegova dela. Slovenci ne bi bili to, kar smo, brez Janeza Vajkarda Valvasorja, kranjskega polihistora in poznavalca raznolikih strok. Vsesplošni znanstvenik je bil tudi Žiga Zois. Cenjena so njegova dela iz mineralogije in ornitologije. Slovenija ima tudi svoj fizikalni zakon. Odkril ga je Jožef Stefan in to je edini fizikalni zakon, ki se imenuje po kakšnem Slovencu. Slovenci pa imamo tudi Nobelovo nagrado, ki jo je dobil leta 1923 zdravnik in kemik Friderik Pregl za kemijo.Tudi slovenska matematika ima svoje velikane. Med njimi je najbolj znan baron Jurij Bartolomej Vega – matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik. Njegove logaritemske tablice so zaslovele po vsem svetu. In še bi lahko naštevali: Codelli, brata Rusjan, Ressel, botanik Scopoli, jezikoslovca Kopitar in Miklošič… Vsi ti veleumi predstavljajo vzornike mladim znanstvenikom in raziskovalcem še danes - s svojo vizijo, vztrajnostjo in strastjo, s katero so kot izjemni posamezniki vstopili v znanost in v njej vztrajali, ter s svojimi dosežki spreminjali svet na bolje.

V Državnem svetu Republike Slovenije, drugem domu slovenskega parlamenta, v sodelovanju s civilno družbo že nekaj opozarjamo, da je nastopil čas za novo družbeno-gospodarsko paradigmo. Nov družbeni dogovor, ki bi v ospredje postavil trajnostni, sonaravni razvoj, ter kakovost človekovega življenja kot osrednje merilo in cilj. Pri tem je razumevanje vloge znanosti in znanstvenikov izjemnega pomena. Vedoželjnost, radovednost, radoživost in inovativnost so lastnosti, skupne vsemu človeštvu, in to ne glede na spol, raso ali nacionalnost. A le znanost in tehnologija lahko na podlagi teh kvalitet ustvarita novo vrednost. Prihodnji razvoj ekonomije in trga dela - kar je pomembno sporočilo zlasti za mlade generacije - ni mogoč brez znanstveno-tehnološkega razvoja. In tudi večina novih delovnih mest v 21. stoletju naj bi bila prav s področja znanosti in tehnologije! Smo na samem začetku uresničevanja največje tehnološke revolucije v zgodovini človeštva. Strokovnjaki ocenjujejo, da predstavlja SPLET večji tehnološki preboj, kot Gutenbergov izum tiskarstva pred 550 leti. Izziv bodo sebi v prid lahko izkoristile družbe, ki bodo razumele in udejanjile pet temeljnih načel nove kolaborativne znanstvene paradigme – sodelovalnost, odprtost, delitev, poštenost, soodvisnost.

Svetovna gospodarska in družbena kriza sta povzročili, da moramo v Sloveniji oblikovati cilje in strategije na novo; jih zasnovati na temelju pravičnosti in motiviranosti državljanov in z omejitvijo pretiranega potrošništva in nebrzdanega pohlepa elit. Svojo prihodnost moramo graditi na temeljih, ki obetajo prijazno naravno in družbeno okolje tudi našim potomcem. Pridobljeno znanje in nove znanstvene ugotovitve moramo v večji meri uporabiti v smeri neposrednega izboljšanja kakovosti življenja državljanov, to pa bi moralo biti temeljno poslanstvo vse znanosti. Veliko imamo odličnosti v slovenski znanosti, veliko imamo primerov dobrih praks sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom. Potrebujemo pa miselni preboj, da bomo v Sloveniji stopili na pot uspešnosti. Razčistiti si moramo pojamovanje kaj so naši cilji in kaj so sredstva. Temeljni družbeni cilji ne morejo biti profit in konkurenčnost! To so pomembna sredstva, ki jih potrebujemo za ohranjanje in dvigovanje ravni kakovosti življenja državljanov in družbe kot celote. V znanost, v razvoj in raziskave od spodbujanja razvoja osebnosti v otroških vrtcih do vlaganj v vrhunske razvojno-raziskovalne institucije – moramo povečevati naša vlaganja. A ta vlaganja ne morejo biti cilj, so le sredstvo. Za Slovenijo je še posebej pomembno spoznanje, da morajo imeti vsa vlaganja v znanost vnaprej napovedane, merljive pozitivne posledice, odblesk v družbenem okolju. Pa najsi gre za povečevanje obsega dodane vrednosti na zaposlenega ali zviševanje učinkovitosti delovanja na negospodarskih področjih. Ekstenzivna vlaganja v proizvodnjo znanja na zalogo niso sprejemljiva rešitev!

Spoštovani,

včasih se zdi, da je znanost za širšo javnost težko razumljiva in od nje odtujena. A slovenski festival znanosti in njegova pobudnica -  Slovenska znanstvena fundacija -  že 17 let uspešno odstira tančico skrivnostnosti s tem, ko znanstveno opismenjuje javnost, povečuje zaupanje do dela znanstvenikov in raziskovalcev ter popularizira znanstveno delo med mladimi. Naj prispeva tudi k zavedanju znanosti, kaj je bistvena sestavina njenega uveljavljanja. To je udejanjanje bolj homogenega družbenega organizma! Zato je nujno utrjevati zavezništvo med javnostjo in znanostjo! S tem povečujemo gostoto zavesti o možnosti uspešnega spopadanja s planetarni izzivi časa že danes - za jutri.

S tem tudi uradno odpiram letošnji 17. festival znanosti in želim vsem prisotnim obilo znanstvenih in raziskovalnih doživetij ter prijetno druženje z znanostjo in ob njej.

Hvala.

Festival slovenske znanost "Planetarni izzivi za danes in jutri"