A R H I V S K A     S T R A N

Novice

Državni svet RS ni izglasoval odložilnega veta na Zakon o javnih financah

četrtek, 05.12.2013

Državni svetniki so na 6. izredni seji, v četrtek, 6. 12. 2013, na zahtevo skupine svetnikov s prvopodpisanim Bojanom Kekcem razpravljali o predlogu odložilnega veta na Zakon o dopolnitvi Zakona o javnih financah. Predloga niso izglasovali. Zanj je glasovalo 13 državnih svetnikov, proti pa se jih je izreklo 14.
Zakon o dopolnitvi Zakona o financah sta državnim svetnikom predstavila finančni minister dr. Uroš Čufer in državna sekretarka na Ministrstvu za finannce, mag. Mateja Vraničar.


www.skledar.tv

Vlada kot predlagatelj predloga Zakona v obrazložitvi navaja, da se zaradi bližajoče se objave rezultatov obremenitvenih (stres) testov za osem bank v Sloveniji, med njimi za vse tri največje državne banke (NLB d.d., NKBM d.d., Abanka d.d.), vzpostavlja pravna podlaga za takojšnjo dokapitalizacijo bank s strani Republike Slovenije. Dokapitalizacijo bi vlada izvedla po svoji presoji in na podlagi mnenja Banke Slovenije, vendar brez odobritve ali celo obveščanja Državnega zbora. Državna sekretarka mag. Mateja Vraničar je na seji Odbora DZ za finance in monetarno politiko povedala, da je maksimalni možen obseg dokapitalizacije bank s strani Republike Slovenije v višini 4,7 milijarde evrov.

Zakon s finančnimi posledicami v višini 4,7 milijarde evrov je vlada sprejela na dopisni seji dne 27.11.2013. Samo dva dni kasneje so poslanci koalicijskih strank, kljub nasprotovanju opozicijskih strank, ta zakon po nujnem postopku uvrstile na dnevni red 48. izredne seje Državnega zbora, ki je bila sklicana za petek, 29. novembra. Isti dan se je med sejo Državnega zbora sestal Odbor DZ za finance in monetarno politiko. Poslanci koalicijskih poslanskih skupin so zakon na seji odbora sprejele, kljub obstrukciji opozicijskih poslanskih skupin. Opozicijske poslanske skupine so obstruirale tudi odločanje na seji Državnega zbora, vendar so koalicijske stranke zakon vseeno sprejele. Zakon s 4,7 milijarde evrov finančnih posledic je bil torej sprejet na vladi in v Državnem zboru v vsega dveh dneh, od tega je bil v Državnem zboru sprejet v enem samem dnevu.

Zakon, ki omogoča največjo dokapitalizacijo bank z denarjem davkoplačevalcev in ki bo imel velike posledice za blaginjo sedanje in prihodnjih generacij, pa je iz odločanja popolnoma izključil Državni zbor. Predstavniki ljudstva bodo tako popolnoma izločeni iz soodločanja o milijardnih dokapitalizacijah slovenskih bank. To dejansko pomeni konec parlamentarne demokracije v Sloveniji, takšna rešitev pa je lahko sprejeta le z namenom skrivanja ljudi, ki so podeljevali ali dopuščali podeljevanje slabih posojil in so odgovorni za sedanje stanje v bankah. Temu pritrjuje tudi odločitev, da bo vlada dokapitalizacijo bank izvedla neposredno, čeprav bi jo lahko izpeljala preko Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Na ta način bi bile odločitve veliko bolj strokovne, transparentne in politično neodvisne, predvsem pa se ne bi ponavljal način upravljanja državnih bank, ki je privedel do milijardnih izgub bank in praktično k zlomu slovenskega gospodarstva.