Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Pozdravni nagovor na posvetu z naslovom Obeti sprememb v urejanju prostora
Ljubljana, Državni svet RS, 2. junij 2011

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, spoštovani dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora, spoštovani dr. Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora, spoštovana gospa mag. Maja Simoneti koordinatorka partnerstva Odgovorno do prostora, cenjena vsa v dvorani zbrana zainteresirana strokovna in civilna javnost,

zelo me veseli, da se z današnjim posvetom uresničuje zaveza z lanskoletnega nadvse uspešnega in odmevnega posveta, ki se je odvijal v Državnem svetu na temo Čas je za spremembe v urejanju prostora. Že takrat smo zaradi velikega pomena in aktualnosti problematike pravilno predvidevali, da bo posvet le uvod v nadaljnje pospešene aktivnosti stroke in civilne družbe na področju urejanja prostora v Republiki Sloveniji. Kot je videti, je naša razprava doživela širši odmev tudi v prostoru politike. Sklepi s posveta so bili posredovani vsem odgovornim v državi, vladi, ministrstvom in vladnim službam. Z objavo zbornika s posveta pa se je s stanjem lahko seznanila tudi najširša javnost. Veseli me, da je v posameznih primerih odzivov in doseženih sprememb vendarle že mogoče zaznati napredek, ki vzbuja optimizem, da se pogoji za pripravo bolj celovitih in bolje usklajenih rešitev vendarle izboljšujejo.

Eno najpomembnejših sporočil lanskoletnega posveta je bilo, po mojem mnenju, sporočilo, da se nam v samostojni državi Sloveniji prostor vse bolj dogaja kot posledica omejitev posameznih sektorjev, npr. naravovarstvenega, energetskega, prometnega, izginilo pa je načrtovanje prostora od zgoraj navzdol. Da bi se najprej v polni meri zavedali enkratnosti zgodovinskega trenutka za nas Slovence, da imamo po tisočletjih svojo nacionalno državo in da nam je dano z njo gospodariti. Zelo smo lahko hvaležni odgovornim strokovnjakom s področja politik prostora, da so z jezikom stroke spregovorili o problemih, ki pa v resnici odražajo krizo in preživetost delujoče neo-liberalne družbeno gospodarske paradigme. Zato mi dovolite opozorilo, da se temeljni problemi prostora ne generirajo v stroki, ampak v odtujeni in prevladujoči vlogi finančnega kapitala, ki je postal dominantna odtujena sila v Sloveniji, še posebej pa v Evropi in svetu. A tudi pri nas lahko npr. strokovnjak na institutu, delavec, inženir, učitelj, predsednik države... samo sanja o življenjskih prihrankih, ki jih bančni direktor ustvari v enem letu.

Kar precej časa je trajalo, da je nezadovoljstvo zaradi načinov in pristopa k urejanju prostora preseglo prag tolerance in povezalo strokovnjake različnih strok v civilno družbeno pobudo. Problemi v zvezi s prostorom, prostorskim načrtovanjem in razvojem so na neki točki preprosto postali tako kompleksni in medsebojno prepleteni, da jih ni več mogoče urejati zgolj sektorsko in predvsem ne zaprto pred očmi širše strokovne in druge zainteresirane javnosti. Kajti urejanje prostora je zagotovo aktivnost, ki dolgoročno vpliva na kakovost življenja in gospodarski razvoj in je zato pravilno, da je predmet najširšega javnega interesa.

Pozornemu opazovalcu se pri opazovanju prostora pri nas in npr. v Avstriji poraja vprašanje: Ali je prostorski nered pri nas posledica neznanja, ali namere. Znanja imamo v okviru slovenske stroke vsekakor dovolj, Tudi mednarodno uveljavljenega. Zakaj mu ne pustimo do veljave? Opraviti imamo z moreče dolgimi in zapletenimi postopki za vsakega investitorja, ko pa gledamo okrog imamo občutek, da lahko vsakdo počne s prostorom kar se mu zahoče. Ali je morda v ozadju naklep da postanejo stvari absurdne do te mere, da bodo lahko sprejete odločitve v smeri popolne liberalizacije, da ne bi odganjali domačega ali tujega investitorja?

Težišče pravne in realne oblasti na področju urejanja prostora se je od skupnega interesa, ki ga je, vsaj na deklarativni ravni, zastopal socializem, v zadnjih dvajsetih letih preneslo v sfero privatnih interesov. Tudi na tem področju je prevladal model neoliberalnega tržnega kapitalizma brez omejitev. Tržna logika je prevladala nad javnim interesom. Lahko rečemo, da je v zadnjih letih razvojne pobude narekoval predvsem kapital in ozko in kratkoročno razumljene ekonomske zakonitosti, javni interes se je umaknil daleč v ozadje. O vsem tem smo govorili v Državnem svetu, ko smo opozarjali na nedomišljene posege v kraško okolje, na nepremišljeno pozidavo kmetijskih zemljišč in posledično zmanjšanje samooskrbne sposobnosti našega kmetijstva; opozorili smo na problematiko praznjenja starih mestnih središč in opuščanje njihove starodavne gospodarske, socialne in kulturne vloge, zaradi česar našim starodavnim mestom grozi postopen propad. Spregovorili pa smo tudi o ekoloških in podnebnih vidikih nedomišljenih posegov v okolje ter nujnosti trajnostnega pristopa k vprašanjem nadaljnjega gospodarskega in socialnega razvoja.

Spoštovani,
številni ugledni razpravljavci so prav v tej dvorani že večkrat opozorili, da je treba zagotoviti dosledno in odgovorno vrednotenje prostorskih razsežnosti razvojnih programov in politik na ravni države. To je nujno za dolgoročno kakovost bivanja in trajnostni razvoj. Državni svet bo še naprej zavzeto odpiral prostor pobudam civilne družbe v sfero politične diskusije in omogočal, da bo kritični odziv na različne zakonske predloge, razvojne dokumente in dogodke tudi dovolj močno slišan.
Na lanskem posvetu smo ugotavljali, da je končno napočil čas za spremembe v urejanju prostora. Veseli pa me, da bo današnji dogodek nadgradil tematiko v smislu, da so spremembe v urejanju prostora ne le potrebne, ampak da so tudi uresničljive.

Hvala.

Obeti sprememb v urejanju prostora