Nagovor predsednika Državnega sveta na okrogli mizi o slovensko italijanskih odnosih

Dogodek: okrogla miza z naslovom "O slovensko italijanskih odnosih in odnosu države do svojih rojakov v sosednjih državah"
Državni svet Republike Slovenije, 14. maj 2009

Spoštovani udeleženci današnje okrogle mize, spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni v drugem domu slovenskega parlamenta!

Nekaj dni nazaj, v nedejo, sem imel priložnost in čast spregovoriti na proslavi posvečeni 140. obletnici Biljanskega tabora. Takrat so se na taborih postavljali tudi temelji slovenske državnosti – na Biljanskem v Goriških brdih, pa tistem pri Celovcu, v Prlekiji in v Kastavu pri Reki. In danes je prav, da se tudi vprašamo, kakšen odnos imamo do teh temeljev slovenske državnosti.

Državni svet je že tradicionalno prostor srečevanja interesov civilne družbe, politike in zakonodajne veje oblasti. Tako je tudi danes, ko bo govora o za nas izjemno občutljivi temi - slovensko italijanskih odnosih in o odnosu države do naših rojakov v sosednjih državah.

Kot smo zapisali v vabilu, se po vstopu Slovenije v Evropsko unijo zdijo razmerja urejena, prav tako tudi odnosi med Slovenijo in Italijo. Zdi se, da so odpravljeni problemi, ki so pred tem bremenili naše medsebojne odnose, da državi premagujeta ovire, nastale zaradi zgodovinskih okoliščin, kar se med drugim odraža v uzakonjeni zaščiti italijanske in slovenske manjšine.

To, žal, drži le deloma. Kljub partnerskemu sodelovanju v Evropski uniji, padcu meje z vstopom v schengensko območje, skupno valuto, prostemu pretoku blaga, storitev, ljudi in idej, nas še vedno nas bremenijo odnosi na človeški ravni: od nikoli izrečenih obsodb zločinov italijanskega fašizma na Primorskem in zasedenem slovenskem ozemlju, pa do, v zadnjem času, odkrivanja pobitih po drugi svetovni vojni, med drugim tudi v t.i. "fojbah" na Primorskem.

Postavlja se tudi vprašanje ali provokacije v Rodiku, pa Lokavski incident nimajo kakšne povezave z intezivnim poseljevanjem Primorske s strani italijanskih državljanov. Da se razumemo – razvoj medkulturnega dialoga je prava smer razvoja Evrope, tudi priseljevanja in odseljevanja državljanov Evrope različnih nacionalnosti, a pojavljanje mnogokratnikov italijanskega prebivalstva v nekaterih okoljih Primorske postavlja vprašanje obstoja slovenske nacije na teh področjih. Ti pojavi so še posebej zaskrbljujoči, če so podprti z degradacijo mest, vasi in krajine – na kar smo v Državnem svetu žereno opozorili na odmevnem posvetu lani.

Prav tako se zastavlja vprašanje, ali je Slovenija res že postorila vse, kar je bilo mogoče, do svojih rojakov v Italiji in sosednjih državah.

V Državnem svetu še posebej zavzeto spremljamo politične, gospodarske, socialne, kulturne in druge okoliščine, ki vplivajo na življenje naših rojakov zunaj meja matice. Občutljivi smo za njihove težave in znamo jim ne le prisluhniti, temveč njihove predloge in pripombe po svojih močeh tudi podpreti. Zavedamo se, da ima odnos do manjšin neposreden vpliv na odnose med državami. Manjšine so zagotovo najboljši 'lakmusov papir' medsosedskih odnosov. Lahko so gradnik trdnih mostov med narodi ali pa te mostove podirajo.

Zato bomo v Državnem svetu vselej prizadeto reagirali zoper vsakršne manifestacije, ki bi s čustvenim pristopom in iracionalnimi argumenti zlorabljale zgodovinske dogodke in netile sovraštvo med narodi. To smo storili lani z dopisom takratnemu predsedniku italijanskega senata Francu Mariniju, v katerem smo obsodili manifestacijo optantov v Rodiku in to smo storili tudi letos, ko smo podobno pismo pisali sedanjemu predsedniku senata Renatu Schifaniju in obsodili skrunitev spomenika štirim antifašistom v Bazovici. Prav tako je Državni svet izrazil veliko zaskrbljenost, ko je Italija napovedala zmanjšanje finančnih sredstev za slovensko manjšino.

Slovenska kultura in jezik, kot temeljna povezovalna člena med vsemi Slovenci, dobivata z vstopom v Evropsko unijo na nov način izpostavljen pomen. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je članstvo v EU manjšinam ponudilo nove priložnosti, saj se lažje združujejo z večino v Sloveniji. Ni nepomembno tudi dejstvo, da je za probleme manjšin in kršitve njihovih pravic Evropska unija, kot "nadnacionalna" tvorba, zelo občutljiva. Slovenščina v evropskem konglomeratu ni več manjšinski jezik, ampak enakopraven in uradni jezik EU. To pa je popolnoma nov položaj, kot ga Slovenci do sedaj še nismo poznali. A šele z uresničitvijo dvojezičnosti na celotnem slovenskem etničnem ozemlju, bi bila končno uresničena tudi ideja enotnega slovenskega kulturnega prostora, kar bi bil dovolj trden garant za ohranitev slovenskega življa izven Slovenije.
Zavedamo se, da nas bivanje v naši, sedaj skupni evropski hiši vzpodbuja in tudi zavezuje k strpnemu medsebojnemu obravnavanju in razumevanju etnične, kulturne in jezikovne različnosti. Kot majhen narod, narod brez države, smo se v zgodovini vselej postavljali v obrambni položaj. Sedaj imamo možnost in priložnost, da smo tudi pobudniki idej o ustvarjalnem vsestranskem sodelovanju z zamejci.

Spoštovani,

v Državnem svetu z javnimi posveti, kot je tudi današnji, spodbujamo društva, organizacije in civilne iniciative, da se aktivno vključujejo v procese soodločanja o zadevah javnega pomena. V tem smislu nastopamo kot povezovalci med različnimi družbenimi interesi, ki se prek civilne sfere širijo na vse družbene segmente.

Naj bo današnja razprava priložnost, da svoje ugotovitve, pobude in predloge, ki se nanašajo tudi na morebitne zakonodajne spremembe v odnosu do manjšin, naslovite na Državni svet Republike Slovenije. Tudi v bodoče želimo biti pretvornik idej, predlogov in zahtev, ki se na ta način lahko uresničijo v zakonodajnem procesu, kar je tudi ena od pomembnih pristojnosti, ki jih Državnemu svetu daje ustava.

Hvala

Sporočilo za javnost z okrogle mize