Pozdravni nagovor podpredsednika Državnega zbora Jakoba Presečnika na ustanovni seji Državnega sveta

12. december 2012

Spoštovani gospod predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič!
Spoštovane svetnice in svetniki!
Spoštovani predstavniki medijev!
Gospe in gospodje!

Iskreno vam čestitam ob nastopu svetniške funkcije. V zadovoljstvo in v čast mi je, da vas ob današnjem svečanem dogodku lahko nagovorim.

Svetniški položaj in s tem tudi odgovornost prevzemate v turbulentnem obdobju, ki mu gotovo ne manjka izzivov.

Tako kot je pred 22. leti prazničen decembrski čas s plebiscitom temeljno zaznamoval nastanek slovenske samostojne države in leto kasneje nastanek slovenske ustave, je pred 20. leti botroval utrditvi slovenske državnosti z ustanovitvijo Državnega zbora in Državnega sveta. Prepričan sem, da bo tudi letošnje decembrsko razpoloženje v slovenski zgodovini pustilo pečat.

Konec 20. stoletja smo Slovenci z zanosom in optimizmom, pa tudi z zbranostjo in dejanji, ki smo jih zmogli v zgodovinskem trenutku, uresničili večstoletni sen, ki je dan le nekaterim narodom; ustanovili smo svojo državo. Uveljavitev svojih interesov in odgovornost za lasten razvoj smo videli le v samostojni in neodvisni državi.

Ko smo se podajali na to pot, bi nekateri dejali, da so bile razmere v Evropi drugačne kot danes, zgled so nam bile demokratične vrednote in blagostanje zahodnega sveta. Pa kljub temu ni bilo nič lažje! Ko smo se na plebiscitu odločali za svojo državo, se nismo odločali samo za blagostanje, samo za tržni sistem, temveč za korenito spremembo političnega sistema, za kar smo bili pripravljeni tvegati največ - svoja življenja. Tvegati je bilo vsekakor vredno. Ne le, da je država dosegla samostojnost in uveljavila demokratične standarde, uspešno je razvijala svoje gospodarstvo, v kratkem obdobju je dosegla mednarodno pravno uveljavitev ter enakopravno vključitev v mednarodne organizacije, v Evropsko unijo in zvezo NATO, prevzeli smo skupno evropsko valuto, Slovenija je prva med novimi članicami EU uspešno predsedovala Evropskemu svetu ter se mednarodno uveljavila kot kredibilna, zaupanja vredna partnerica.

Še pred nekaj leti se je zdelo, da smo dosegli vse, kar je bilo doseči mogoče, na lovorikah pa smo najverjetneje zaspali.

Družba oz. država je živa tvorba, najbolj neposreden in vedno živ izziv pa je človek sam po sebi. Prav kriza je tisto kreativno izhodišče, ki zajema iskateljsko odprtost do sebe in svoje eksistence.

Sedanjo globalno krizo zaznamujeta na osebni ravni predvsem kriza vrednot in pretirano potrošništvo, na nacionalni ravni pa prevelike razlike med posameznimi sloji prebivalstva, ki lahko vodijo v nestabilno stanje. Spoznali smo, da vseobsežne krizne situacije potrebujejo redefinicijo družbenih razmerij – novo družbeno ureditev, ki mora temeljiti na soglasju glede temeljnih vrednot človeštva: svobode in blagostanja državljanov. Avtor svetovne uspešnice Velike knjige o sreči Leo Bormans je ob nedavnem obisku v Državnem zboru povedal, da se spreminjajo tudi kazalci razvoja in sicer od merjenja proizvodnje k merjenju blaginje in sreče.

Prelomni trenutki zahtevajo temeljit premislek, pa vendar je odzivnost nujna. Tako Slovenija kot Evropska unija se soočata z velikimi izzivi. Rešitve niso enostavne in enoznačne, tudi niso neboleče, vendar brez njih v Sloveniji blaginje ne bomo dosegli; celo več, naša neodločenost in nezrelost bi nas lahko pahnili na sam rob preživetja. Zato je potrebna odprtost in jasna politika, ki deluje z zgledi in odkrito nagovarja državljane. Slovenski plebiscit nosi temeljno sporočilo: ob politični enotnosti in odgovornosti je mogoče uresničiti še tako zahtevne in negotove, vendar jasne cilje, ki so usklajeni z ljudsko voljo.

Državni svet je nastal leta 1992 s kompromisom. S takim kot je ne moremo biti posebej zadovoljni, zato so ves čas prisotne razprave o tem, ali drugi dom ukiniti, ali z ustavno spremembo stanje izboljšati oz omogočiti njegovo delovanje. Slovenija nima zgodovinske parlamentarne tradicije, zato je bil tudi nastanek Državnega sveta povezan z nesoglasji. Danes Državni svet ni tak kot so si ga zamislili tvorci slovenske ustave; ti so pričakovali, da bo gornji dom, torej Državni svet, korektiv spodnjemu, ki običajno predstavlja splošno ljudsko predstavniško zbornico. Želeli so oblikovati strokovno sicer sposobnejši in preudaren senat, ki se ne bo vedno dal voditi po strankarskih poteh in bo revidiral zakonodajne sklepe Državnega zbora. V dogovoru med tedanjima pozicijama, je današnji Državni svet, v katerem sedite tako predstavniki lokalnih kot funkcionalnih interesov in stroke, sad omenjenega kompromisa in je pomenil vmesno rešitev. Četudi Državni svet skupaj z Državnim zborom sooblikuje slovensko zakonodajo in opravlja nadzorno ter svetovalno vlogo, spada nedvomno med šibkejše zgornje domove v Evropi. Danes je bolj kot kdajkoli prej potreben razmislek o nadaljnjem razvoju slovenskega parlamentarizma. Če izvzamemo tiste, ki bi Državni svet ukinili, poteka razmislek glede vloge Državnega sveta v smeri krepitve korektiva Državnemu zboru in oblikovanju v senat, ki bi bil stabilno telo, neodvisno od dnevne politike. To bi zahtevalo med drugim tudi spremembo volilnega sistema. Na drugi strani pa gre razmišljanje v smeri povečanja pristojnosti Državnega sveta na področju lokalne in regionalne samouprave. Žal ugotavljamo, da proces regionalizacije v Sloveniji ne napreduje. Ustanovitev pokrajin bi bila nujna z vidika nadaljnjega, bolj uravnoteženega razvoja Slovenije, saj bodoči regionalizem predvsem izhaja iz potrebe po učinkovitem uresničevanju razvojnih politik.

Danes Državni svet povezuje prostor civilne družbe in politike ter vam, neprofesionalnim politikom omogoča, da v politični prostor prinašate nova znanja, sveža strokovna spoznanja in rešitve, ter življenjske ocene pri izvajanju zakonskih rešitev.
Tako za družbo kot za slehernega posameznika sta zavest, zavedanje o sebi in samorefleksija ključnega pomena.
Slovence, še posebej funkcionarje, marsikdaj vidimo kot ozke individuume z lastnimi interesi, pa vendar dokazujemo, da skupaj zmoremo neverjetne stvari, samo zavedanju potrebe po napredku za vse državljanke in državljane ter sodelovanju namesto blokad moramo dati večjo težo.

Želim si, da bi gradili na skupnih spoznanjih in na dejanjih, ki nas združujejo. Da bi verjeli vase in v svoje sposobnosti.

Spoštovane svetnice in svetniki!
Verjamem, da boste v skupno dobro delovali tudi vi. V dobro Slovenije!
Vsem želim veliko zdravja in zadovoljstva, vesele božične praznike, čestitam ob dnevu samostojnosti in enotnosti in srečno v letu 2013!!

Začetek novega - petega mandata Državnega sveta