Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

13. srečanje Združenja evropskih senatov
Državni svet in njegovi mehanizmi sodelovanja z lokalnimi skupnostmi
(The Senate and its mechanisms for working with regions and local entities)
Madrid, 16. - 18. junij 2011

Spoštovani gospod predsednik,
spoštovani kolegi,
gospe in gospodje,
dragi prijatelji!

Osrednja tema našega tokratnega srečanja se dotika pomembnega aspekta razvoja predstavniške demokracije - vprašanja sposobnosti zakonodajne veje oblasti, katere del so tudi senati oziroma drugi domovi, da z ustavo in zakoni dane pristojnosti med drugim izvajajo tudi tako, da pri svojem delu vzpostavijo ustrezne povezave z regionalnimi in lokalnimi entitetami ter tako zagotovijo, da se v zakonodajnem procesu ustrezno upoštevajo tudi njihovi interesi.

Pri tem je od vsakega državnega organa posebej odvisno, do kolikšne mere je sposoben preseči osnovne obveze po sodelovanju in z regionalno ali lokalno ravnijo vzpostaviti dvosmerno komunikacijo, nekakšen partnerski odnos, ki temelji na kvalitetni izmenjavi stališč in mnenj. Navsezadnje tudi Lizbonska pogodba v evropsko zakonodajo bolj aktivno vpeljuje lokalni in regionalni vidik preko zahteve, da mora EU spoštovati nacionalno identiteto držav članic kot dela njihove osnovne ureditve, zlasti regionalno in lokalno samoupravo.

Tako kot se na nadnacionalnem nivoju, v okviru razprav o več-nivojskem vladanju, vedno znova pojavlja vprašanje dejanske avtonomije ter avtoritete nacionalnih držav napram čedalje bolj močnim evropskim integracijskim tokovom, se na nacionalnem nivoju pojavlja podobna dilema. Že zato, ker regionalni oziroma lokalni nivo vladanja predstavljata končno točko odločevalskega procesa in igrata pomembno vlogo pri implementaciji sprejetih odločitev, stališč lokalnih skupnosti ter regij ne bi smeli zanemarjati ne na državnem ne na evropskem nivoju.

V Republiki Sloveniji razprava o dejanski vzpostavitvi še ene vmesne ravni odločanja, to je pokrajin, na političnem in strokovnem nivoju še poteka, tako da osnovne entitete v sistemu državne ureditve, kar se tiče lokalnega nivoja, ostajajo lokalne skupnosti, natančneje občine in druge lokalne skupnosti. Državni svet si prizadeva, da bi pri oblikovanju pokrajin v Sloveniji v največji možni meri upoštevali Evropsko listino o lokalni samoupravi.

Državni svet Republike Slovenije, v primerjavi z večino ostalih senatov, ne predstavlja izključnega zastopstva izvoljenih predstavnikov regionalnih ali lokalnih entitet, saj ga poleg 22 državnih svetnikov, ki zastopajo lokalne oziroma teritorialne interese, sestavlja še 18 državnih svetnikov, predstavnikov tako imenovanih funkcionalnih interesov - socialnih, gospodarskih in poklicnih.

Osnovna povezava med lokalnimi skupnostmi ter Državnim svetom je vzpostavljena že z načinom izvolitve državnih svetnikov, ki zastopajo lokalne interese. Slednji so namreč izvoljeni s strani predstavniških teles lokalnih skupnosti na posrednih volitvah, pri čemer lahko svojega kandidata predlaga vsaka lokalna skupnost oziroma občina. Posledično je vpliv lokalnih interesov v okviru Državnega sveta enakomerno razpršen, hkrati pa takšno zastopništvo pomeni tesno povezavo državnih svetnikov s svojo lokalno skupnostjo. Z namenom spodbujanja še intenzivnejšega sodelovanja in informiranja o aktualnih problematikah, imajo državni svetniki v svoji volilni enoti organizirane tudi posebne svetniške pisarne, ki jim omogočajo oseben stik s člani lokalnih skupnosti.   

Odločitve, ki niso izvedljive v praksi, ne koristijo nikomur, zato so prav informacije in izkušnje lokalnih in regionalnih odločevalcev lahko ključnega pomena pri oblikovanju javnih politik. Državni svet zato dvakrat letno zaseda izven svojega sedeža, v eni izmed dvaindvajsetih lokalnih skupnosti, iz katerih prihajajo državni svetniki, ki zastopajo lokalne interese. Državni svetniki se imajo tako priložnost od blizu seznaniti s ključnimi problematikami ter spoznati gospodarski in splošni družbeni utrip v obiskani lokalni skupnosti in regiji, ki ji slednja pripada. 

Državni svet se pri svojem delu trudi, da bi svoj prostor v okviru razprav o problematikah lokalnih skupnosti, poleg pogosto izpostavljenega vprašanja zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev, našle tudi tematike, ki imajo tudi za lokalno prebivalstvo poseben pomen – zdravstvo, sociala, šolstvo, šport, kultura itd. Specifika sestave Državnega sveta v tem primeru predstavlja pomembno prednost, saj se v razpravah in sprejetih stališčih s področja urejanja delovanja lokalnih skupnosti zrcalijo tudi strokovna stališča državnih svetnikov, ki zastopajo socialne, gospodarske in poklicne interese.

Med delovnimi telesi Državnega sveta je tudi Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki specializirano obravnava predloge zakonov z omenjenih področij ter preko vabljenih na svoje seje, med katerimi so pogosto tudi Skupnost občin Slovenije ter Združenje občin Slovenije, skuša vplivati na vsebino zakonodajnih aktov, ki jih obravnava Državni zbor Republike Slovenije. Pred kratkim pa je Državni svet, na podlagi
svoje pristojnosti izglasovanja veta na predlog zakona, aktivno sodeloval tudi v procesu sprejemanja pomembne odločitve v zvezi z delitvijo ene največjih občin v Sloveniji.

Pomemben element medsebojnega povezovanja med državno in lokalno ravnijo predstavlja tudi civilna družba in s slednjo Državni svet že vse od njegove ustanovitve tke trdne vezi. Tako preko organiziranja posvetov z različnimi tematikami, ki so velikokrat povezane tudi z vprašanji, ki se dotikajo lokalnih skupnosti, omogoča podij za izmenjavo mnenj, oblikovanje predlogov za zakonodajne spremembe, snovanje zakonskih predlogov ali izražanje javnih mnenj v zvezi z osnutki zakonodajnih aktov.

Nedavno je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet zakon o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije, pri čemer so se v razpravi pred njegovim sprejemom odprle številne nove dimenzije razumevanja velikega pomena, ki ga ima zastopstvo lokalnih interesov na državni ravni. Državni svet bo tako na podlagi svojih obstoječih, z ustavo danih pooblastil od sedaj naprej predstavljal še bolj pomembno točko dostopa  lokalnih skupnosti do procesa zakonodajnega odločanja.

Naj vas, spoštovani kolegi, ob koncu spomnim še na pobudo, ki jo je Državni svet naslovil prejšnji teden na Evropski parlament in ste jo morda prejeli tudi vi, ali pa bo pri vas v kratkem. Konkretno predlagamo Evropskemu parlamentu, da v sodelovanju z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in drugimi institucijami oblikuje, sprejme in izvede naslednje ukrepe:

1. Regulacijo finančnih trgov z onemogočanjem delovanja nemoralnih finančnih instrumentov.
2. Zaščito delovnih mest v državah članicah EU.
3. Okrepitev vloge eura kot svetovne valute.

Hvala za vašo pozornost!

Srečanje predsednikov evropskih senatov v Madridu