Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Uvodni nagovor na posvetu z naslovom REVŠČINA – KORUPCIJA – RAZVOJ:
S transparentnostjo in integriteto do gospodarskega in socialnega razvoja Slovenije
Ljubljana, Državni svet, 17. maj 2011

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, spoštovana gospa Simona Habič, predsednica Društva Integriteta, gospod Andrej Beloglavec v.d. vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, eminentni gostje, gospe in gospodje.

Dovolite mi, da vas vse skupaj prav lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije. Skupaj z Društvom integriteta v slovenski parlament vnašamo razpravo o nadaljnjem gospodarskem razvoju Slovenije z vidika transparentnosti in integritete.

Eden od gradnikov transparentne družbe je prav civilna družba. Državni svet, kot drugi, nestrankarski dom slovenskega parlamenta, nastopa v svojem pomembnem delu kot zastopnik interesov tipičnih družbenih skupin, kot jih definira Ustava. Zastopanju neposrednih življenjskih interesov se Državni svet približuje tudi preko državnih svetnikov – zastopnikov lokalnih interesov. Sodelovanje s civilno družbo se je okrepilo do mere, da civilna družba preko Državnega sveta izraža svoje potrebe in hotenja, podaja zakonodajne pobude in vpliva na dokončno podobo zakonov in posledično tudi na njihovo udejanjanje v življenju. Zakone namreč živimo in je dobra zakonodaja ključnega pomena za kakovostno delo in življenje, za boljši gospodarski in socialni razvoj Slovenije.

Značilnost Državnega sveta je, da ni strankarsko zasnovan in obvladan, kar predstavlja možnost uveljavljanja mehanizma uravnotežanja in zavor na osnovi stališč državnih svetnikov kot nepoklicnih politikov, a kompetentnih zastopnikov tipičnih družbenih skupin in okolij ki so jih izvolila. To je priložnost za bolj »prizemljeno«, bolj k dejanskim interesom državljanov usmerjeno politiko, za notranje uravnoteženo zastopanje tipičnih delov slovenske družbe, za rahlo omejitev izključne oblasti političnih strank in za aktivnejšo prisotnost organizirane civilne družbe in lokalnih interesov v slovenski politiki. Vse to nenazadnje prispeva h krepitvi politične kulture. Po 19 letih delovanja Državnega sveta lahko ugotovimo, da institucija deluje, a da je vplivneži strankarske politike v glavnem ne marajo. Oboje je najbrž podobno dobro.

Zato večkrat poudarjam, in naj bo tako tudi ob tej priložnosti, da predstavlja dvodomni parlamentarni sistem možno rešitev za zmanjševanje demokratičnega primanjkljaja. Toliko bolj, kolikor je drugi dom različno zgrajen od prvega. Zgolj replika dejansko ne bi imela pravega smisla. Institut veta npr. predstavlja določeno varovalko strankokraciji, saj zahteva po ponovnem glasovanju potegne za sabo iskanje širšega političnega soglasja o določenem problemu in oteži možnosti neprimernega vplivanja na odločitve. Državni svet bi lahko, ob inovativnejšem in poglobljenem odnosu medijev, prispeval več h krepitvi zaupanja med državljani in parlamentom kot celoto, h krepitvi parlamentarizma in izgradnji bolj transparentne in poštene družbe. Vse to je v kontekstu današnje razprave še posebej pomembno, saj je prav korupcija s strani političnih elit in omrežij ena od ključnih zaviralk demokratičnega razvoja, krepitve civilne družbe in posledično blagostanja prebivalstva.

V obliki prepletenih vplivnih omrežij politike, gospodarstva, zasebnega sektorja se tovrstna moč kaže kot zloraba oblasti oziroma sistemska korupcija. Ta ima izjemno negativne strukturne učinke. Razkraja temeljni odnos med posameznikom in državno/politično oblastjo, ter neposredno hromi učinkovitost delovanja njenih institucij. Država postane šibka, pravna država in z njo javni interes postopoma razpadeta in država postane ujetnica posameznih interesov močnih in vplivnih elit. Pojavlja se vse večji razkorak med vsaj delno pravno, a vse bolj ne-pravično državo. Demokracija postane le navidezna, državljani postanejo demotivirani, sistem deluje klientelistično in korupcija postane sestavni, neločljivi del vsakodnevnosti. Življenje postane drago, saj se pričakuje, da je treba vse storitve dodatno plačati. Posledica delovanja t.ih. »plenilsko nadarjenih elit« so vidne kot verižni učinek na odtujitev javnih sredstev, kar posledično vodi do znižanja sredstev za javne socialne storitve (zdravstvo, izobraževanje in zmanjševanje revščine) in povzroča čedalje večje razlike v kakovosti življenja. To ima zelo resen vpliv na splošno gospodarsko stanje, saj spodkopava zaupanje domačih in tujih vlagateljev, onemogoča rast zlasti majhnih in srednjih podjetij ter prispeva k povečani brezposelnosti, ki predstavlja veliko oviro za izkoreninjenje revščine in jo postopoma še povečuje.

Spoštovane gospe in gospodje,

tema današnjega posveta je ena od tistih, ki nas sili, da sami sebi nastavimo ogledalo in se vanj pogledamo. Naj bo to izhodišče za nadaljnje ukrepanje. Vsekakor je Strategija razvoja Slovenije 2013-2020 nova priložnost za pozitivne spremembe v slovenski družbi. A skupaj bomo morali zahtevati in udejanjiti doslednejše opredeljevanje najprej vrednot in vizij, potem ciljev in šele na koncu strategij. Če ne vemo kam gremo, je namreč vsaka pot ali strategija enako dobra! Naj današnji posvet prispeva k povečevanju gostote zavesti o nujnosti teh sprememb za krepitev harmoničnega družbenega organizma s soustvarjalnostjo kot prevladujočo in delujočo vrednoto.

Hvala.

S transparentnostjo in integriteto do gospodarskega in socialnega razvoja Slovenije