Govor podpredsednice Državnega sveta Lidije Jerkič

Uvodni nagovor na posvetu z naslovom "Slovenija in uveljavitev zaščitne klavzule na Primorskem"Ljubljana, Državni svet RS, 24. marec 2011

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, predstavniki Civilne iniciative "Kras" in Zveze za Primorsko, predstavniki drugih civilno-družbenih gibanj, ter vsa zainteresirana javnost!

Zelo me veseli, da vas lahko pozdravim v prostorih slovenskega parlamenta, kjer se sprejemajo najpomembnejše odločitve o življenju in prihodnosti slovenskega naroda. Tudi Državni svet, kot drugi dom slovenskega parlamenta, se s posveti, kot je današnji, trudi dejavno prispevati h krepitvi kulture vključevanja javnosti in zlasti omogočiti prostor izražanja pobud in zahtev civilne družbe, da je ta slišana in da njen glas seže dovolj močno do odločevalcev v sferi politike. Civilna družba je nenazadnje tista, ki se odzove in organizira neposredno zaradi težav v nekem okolju, in ji lahko zato pri zaznavi problemov tudi najbolj verodostojno zaupamo.

V primeru pobude Civilne iniciative "Kras" in Zveze za Primorsko gre brez dvoma za problematiko, ki močno presega nivo lokalnega okolja in zadeva vitalni nacionalni interes poselitve našega ozemlja. Zavedati pa se moramo, da glasovi o zaskrbljenosti ne prihajajo le s Primorske in Krasa, čeprav je tam problem trenutno morda najbolj pereč, temveč opozorila prihajajo tudi s severovzhodnega dela Slovenije, ter z jugovzhodnih obmejnih območij in Obsotelja. Vsekakor je vprašanja nacionalnih interesov je treba udejanjati razumno, ob upoštevanju načel dobrososedskih odnosov, interesov slovenskih manjšin v zamejstvu in manjšin v Republiki Sloveniji. Vprašanje ogroženosti Slovencev in slovenskih nacionalnih interesov na Primorskem in na Krasu pa je potrebno obravnavati s potrebno občutljivostjo, odločnostjo in s posluhom za nacionalne in prostorske razsežnosti vprašanja.

V Državnem svetu smo na problematiko Krasa opozorili že večkrat. Pred tremi leti je bil v teh prostorih organiziran strokovni posvet na temo ohranitve kraške krajine kot razvojne priložnosti Krasa, ki se je osredotočala predvsem na problematiko nestrokovne stihijske pozidave kraškega prostora kot posledice slabo pripravljenih prostorskih dokumentov. Takrat (to je leta 2008) smo svetniki v posebnem sklepu med drugim zapisali, da če bi se v bližnji prihodnosti na Krasu res uresničili velikopotezni projekti obsežnih novih pozidav v obliki satelitskih zaselkov ob kraških vaseh, bi to pomenilo prerazporeditev zasebnega (investicijskega) kapitala v skrajno elementarne oblike profitabilnih naložb, ki pa nikakor ne bi imele sinergijskih učinkov na lokalni razvoj. Predlagali smo, da bi morali na državni ravni v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi ukrepati in zavarovati Kras kot naravno vrednoto in kulturno krajino. Na to temo smo izdali tudi poseben zbornik.

V zvezi s problematiko prekomerne in neutemeljene gradnje na Krasu ter problematiko "razprodaje" nepremičnin v obmejnem pasu, je Državni svet na pobudo državnega svetnika Jerneja Verbiča 14. januarja 2010 na vlado, pristojna ministrstva in vladne službe naslovili 7 vprašanj v zvezi s problematiko Krasa.
Državne svetnike je zanimalo:

v kateri fazi je postopek uvrstitve oziroma vpisa klasičnega Krasa na UNESCOV seznam svetovne dediščine in s tem zaščita naravnih danosti tega območja? V kateri fazi postopka je določitev vplivnega območja Kobilarne Lipice in kako široko področje ta razširitev zajema? Na kakšen način se izvaja nadzor skladnosti občinskih prostorskih aktov z veljavno zakonodajo? Kakšne so pristojnosti Ministrstva za obrambo s stališča obrambe pri izdaji gradbenih dovoljenj v obmejnih območjih? V kakšni meri Republika Slovenija uveljavlja prednostno pravico nakupa nepremičnin (kmetijskih zemljišč) na področju Krasa, predvsem na obmejnem področju? Na kakšen način DURS ugotavlja status davčnega rezidenta in s tem status davčnega zavezanca v primeru tujcev, ki živijo v Sloveniji, predvsem v obmejnih območjih, delajo pa v tujini? Koliko tovrstnih odločb o statusu davčnega rezidenta je bilo od leta 2004 naprej izdanih na območju Davčnega urada Koper in Nova Gorica? Koliko tujih državljanov je od leta 2004 naprej prijavilo začasno ali stalno bivališče na območju upravnih enot ob zahodni meji?

Odgovori na zastavljena vprašanja so bili zanimivi in naj jih nekaj navedem: stalno ali začasno prebivališče je na zahodni meji v času od leta 2004 naprej prijavilo 29.005 tujih državljanov, status davčnega rezidenta Slovenije je od leta 2004 bil dodeljen sedmim tujcem, ki imajo prebivališče v Sloveniji in so zaposleni v tujini, Zavod za varstvo kulturne dediščine je bil do aprila lani zavezan pripraviti ustrezno dokumentacijo za vpis Krasa na Unescov seznam svetovne dediščine, vlada je 15. 7. 2010 razglasila robno območje Kobilarne Lipica za kulturni spomenik državnega pomena, Ministrstvo za obrambo z vidika obrambe pri izdaji gradbenih dovoljenj v obmejnih območjih nima posebnih pristojnosti, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je v obdobju 2006-2009 uveljavljal prednostno pravico pri nakupih zemljišč na območju Krasa 85-krat uspešno in 8 krat neuspešno, a razpolaga le z omejenimi finančnimi sredstvi za namen nakupa v skladu s potrjenim letnim finančnim načrtom, kot predkupni upravičenec pa je šele na šestem, to je zadnjem mestu.

Spoštovani,
Evropska unija je z odprtjem večmilijonskega tržišča res sprostila številne nove možnosti in priložnosti za gospodarski razvoj in sodelovanje, a je kot velika nadnacionalna tvorba na različne načine tudi zaščitila obstanek majhnih narodov. Ena od takih klavzul je zagotovo 37. člen Pristopne pogodbe k Evropski uniji. Dejstvo je, da po skoraj sedmih letih od vstopa v EU civilne iniciative ugotavljajo, da se kot posledica pridružitve EU pospešeno spreminja etnična struktura prebivalstva ob robovih slovenskih meja. Če je temu res tako, potem mora celotna slovenska strokovna in politična srenja strniti vrste, in pripraviti dovolj kvalitetno podlago za uveljavitev zaščitne klavzule. Gre za skupen interes, ki ne dopušča naše pregovorne sprtosti ali ljubosumnosti za prestiž! Kot državotvoren narod moramo biti že v tem trenutku vsaj približno sposobni dolgoročnega pogleda na to, kaj se bo na naših mejah dogajalo čez 10, 20 ali 50 let. Glede na to, da gre večinoma tudi za demografsko ogrožena območja, je več kot nujna tudi jasna in celovita strategija razvoja vseh naših obmejnih območij. Ta vsekakor ne more biti prepuščena le občinam, čeprav se mnogi župani trudijo po najboljših močeh. Naj poudarim, da je posebej nedržavniško, da področja Severne Primorske s pomočjo realizacije povezav 4. razvojne osi ne povežemo z Osrednjo Slovenijo, ampak prepuščamo ta področja v gravitacijskem območju zahodne sosede!
DS je v svojem dosedanjem delovanju že večkrat izrazil zavzetost za vrednote domoljubja in nacionalne identitete, izpostavil pomen kakovosti življenja in človekovih pravic  ter načelom trajnostnega razvoja – tako na okoljski kot tudi na socialni ravni. Vsem skupaj naj zaželim, da bi tudi današnji posvet prispeval k razjasnitvi perečih vprašanj, ki izhajajo iz legitimne pravice in pobude civilne družbe državi, da zaprosi za zaščitno klavzulo, kot jo omogoča pristopna pogodba EU.

Hvala.

Posvet z naslovom "Slovenija in uveljavitev zaščitne klavzule na Primorskem"