A R H I V S K A     S T R A N

Novice

38. izredna seja Državnega sveta - 18.07.2012

sreda, 18.07.2012

Državni svetniki so na 38. izredni seji sprejeli  odložilna veta na Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih in na  Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in jih vrnili v ponovno odločanje Državnemu zboru.


www.skledar.tv

Razloge za odložilni veto na Zakon o kmetijskih zemljiščih je v imenu  Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev predstavil državni svetnik Peter Vrisk. Zakon kmetijskih zemljiščih nima podpore Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, širše slovenske stroke in predstavnikov civilnih iniciativ. Nasprotniki zakona prepričani, da trenutno edino z odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča varujemo kmetijska zemljišča kot naravni vir pred nesmotrno gradnjo. Odškodnina ne sme biti edini instrument zaščite pred pozidavo kmetijskih zemljišč, vendar je bila od njene ponovne uzakonitve do sedaj edino in tudi dovolj učinkovito orodje za zaščito kmetijskih zemljišč pred pozidavo. Zmanjšanje odškodnine pomeni ponovno vzpostavitev stanja pred sprejemom Zakona o kmetijskih zemljiščih, hitro izgubo najboljših kmetijskih zemljišč in zastoj pri izvajanju kmetijsko zemljiških ukrepov, ki naj bi se financirali večinoma iz sredstev iz naslova odškodnine. Dejstvo je, da so odškodnine namenska sredstva za preurejanje manj kvalitetnih zemljišč v primernejša zemljišča za kmetijsko pridelavo.


www.skledar.tv

Izjava mag. Kavčiča po 38. izredni seji DS

Državni svetnik Peter Vrisk je predsednik ZZS in podpredsednik COGECA

Državna svetnika Peter Vrisk in Cveto Zupančič

Državni svetnik Cveto Zupančič je novi predsednik KGZS

Predlagatelji novele zakona so se pri spremembi sklicevali na posledice zakona, povzročanje škode gospodarstvu ter težave prebivalstva pri gradnji, predvsem na podeželju. Nobena od teh trditev predlagatelja novele zakona ni bila podkrepljena z resno analizo in podatki. Državni svet, da zmanjšanje odškodnin ne more rešiti slovenskega gospodarstva.  Odškodnina zagotovo ne more biti razlog za manjši interes po gradnji stanovanjskih hiš, saj po podatkih Statističnega urada RS število dovoljenj za gradnjo upada že od leta 2007.
Z drastičnim znižanjem odškodnin bo narejena velika škoda v kmetijstvu, saj je trenutno odškodnina edini instrument varstva kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti, ker so se z lani sprejeto novelo zakona prenehali uporabljati prostorski akti v delu, ki se nanašajo na nadomeščanje kmetijskih zemljišč.

Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje Branko Ravnik

Predstavnik Ministrstva za kmetijstvo in okolje državni sekretar Branko Ravnik je predstavil stališče Vlade RS in dejal, da ministrstvo novelo zakona podpira, saj meni, da je zmanjšanje odškodnin smiselno, in da ne bo bistveno prizadelo kmetijskih zemljišč. Se je pa strinjal, da odškodnina ne more biti edino varovalo za kmetijska zemljišča, zato Vlada že za jesen pripravlja predlog zakona o trajni zaščiti kmetijskih zemljišč. Vsi govorniki so poudarjali pomen kmetijskih zemljišč in našo nizko samooskrbo s kmetijskimi pridelki, in da gre v tem primeru za strateške in dolgoročne odločitve. Rezultat glasovanja je bil 19 proti 8 za veto.
Pri drugi točki so državni svetniki obravnavali predlog odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. V imenu predlagatelja, Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je predlog veta obrazložil državni svetnik Anton Peršak.

Državni svetnik Anton Peršak je tudi župan občine Trzin

S spremembo zakona se spreminja sestava Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in s tem način predlaganja članov Sveta FŠO, spreminja se nosilec poslovodne funkcije, neutemeljeno se uvajajo novi razlogi za nezdružljivost funkcij ter prenašajo administrativne naloge FŠO na ministrstvo, pristojno za šport. Zakon predvideva 17-članski Svet FŠO, od tega imenuje in razrešuje Državni zbor 16 članov, Vlada RS pa na predlog ministrstva, pristojnega za finance, imenuje in razrešuje enega člana.
Kot poglavitni razlog sprememb se je navajalo, da »bodo imele s to spremembo možnost predlagati člane v svet fundacije predvsem tiste organizacije, za katerih sofinanciranje je bila fundacija primarno ustanovljena, to so nacionalne športne zveze (NŠZ)«. Pri tem se zlasti pojavi problem organa, ki bo DZ RS predlagal člane. Gre za neke vrste podržavljanje, saj je Strokovni svet za šport Vlade imenuje trenutno vladajoča politika. Če je zakonodajalec predvidel neposredne volitve, za katere zakon določa, da bodo naknadno natančneje določene z uredbo, ni logično, da v vlogo predlagatelja umešča Strokovni svet Vlade Republike Slovenije za šport.

Sprejeta novela zakona ima še vrsto drugih pomanjkljivosti. Zakon v osnovi spreminja nekatere dobre rešitve, ki jih je prinesla dosedanja praksa. Bistvena posebnost in kvaliteta dela FŠO je v tem, da pri njenem delu sodelujejo predstavniki civilne športne sfere, ki kot uporabniki sredstev najbolje poznajo delo v športu in so izredno zainteresirani za optimalno delitev javnih sredstev, ki so namenjena za potrebe zelo raznolikega športnega področja. S spremembami, ki jih predvideva zakon bi država prek Strokovnega sveta Vlade RS za šport dobila vso oblast glede sestave sveta FŠO. 
Z vidika športnih organizacij je zlasti vprašljiva rešitev 2. člena zakona, po kateri ne morejo biti člani sveta FŠO odgovorne osebe oziroma zastopniki v organizacijah, ki so prejemnice finančnih sredstev FŠO in osebe, ki imajo v lasti več kot en odstotek kapitala ali upravljavskih pravic ali glasovalnih pravic v Loteriji Slovenije d.d. Gre za osebe, ki so kot zastopniki in vodilni predstavniki športnih zvez med najbolj kompetentnimi poznavalci športa in bi ravno zato lahko so-članom v Svetu FŠO najbolj  celovito predstavili delovanje in potrebe zvez, iz katerih prihajajo. Prav tako slednji v mnogih primerih delajo kot prostovoljci in ni jasno, zakaj ne bi smeli biti člani Sveta FŠO. Rešitev, kot jo predvideva 2. člen v ničemer ne rešuje morebitnega konflikta interesov in je izrazito navidezne narave.

Vprašljiva je tudi nova organizacija vodenja FŠO, ki jo določa 3. člen zakona, saj uvaja Predsednika Sveta FŠO kot poslovodni organ, kar je dokaj nenavadna rešitev in nasprotna dosedanji dobro uveljavljeni praksi ter sistemu, ki velja za Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO), kjer je kot poslovodni organ predviden direktor fundacije.
Novela zakona v 4. členu administrativne naloge fundacije prenaša na ministrstvo pristojno za šport, kar v kontekstu ukinitve mesta direktorja fundacije praktično pomeni, da bo delo vodil Direktorat za šport, pod vodstvom generalnega direktorja Direktorata za šport, s čimer je namera po podržavljanju FŠO več kot očitno izkazana.

dr. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

V imenu Vlade RS je sprejeti zakon predstavil minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk, ki je dejal, da je večina slovenskega športa financirana iz javnega denarja, ki ga razdeljuje Fundacija za šport, in ki jo je potrebno narediti bolj transparentno, kjer  ne bo imel večine Olimpijski komite Slovenije. Razdeljuje se približno 10 milijonov evrov na letni ravni in seveda je zato odpor po drugačni sestavi organov razumljiv. Zato meni, da je nujno, da denar razdeljujejo  ljudje, ki so bili demokratično izvoljeni.

V razpravi so državni svetniki predstavili svoje pomisleke vetu in svoje strinjanje z njim, opozorili so, da gre predvsem za borbo za denar in vpliv na razdeljevanje le-tega. Opozorili so tudi na težave, ki jih imajo manjši klubi, ki morajo zagotavljati sredstva za nacionalne športne zveze in kakšne težave imajo športni klubi na lokalnem nivoju pri svojem delovanju, kar je posledica predvsem pomanjkanja denarja. 

Veto je bil izglasovan s 13 glasovi proti 12 glasovom.

Predsednik komisije DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cveto Zupančič

Podpredsednica DS Lidija Jerkič, predsednik mag. Blaž Kavčič in sekretar Marjan Maučec

Državni svetnik Boris Popovič je tudi koprski župan

Državni svetniki so zbrano spremljali sejo