Novice

Nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča na posvetu:
Pomen participativne kulture v Sloveniji
Državni svet RS, 3. februar 2011

Spoštovane in spoštovani udeleženci današnjega posveta!

Ko smo pred 20 leti v Sloveniji vzpostavili parlamentarno demokracijo, smo bili morda prepričani, da to že samo po sebi pomeni zadostno možnost za vplivanje posameznikov na različne odločitve v družbi. Kaj hitro pa se je izkazalo, da predstavniki, izvoljeni prek političnih strank, niso dovolj za zadovoljivo participacijo državljanov in skupin pri javnih odločitvah, ki posamezniku in skupnosti spreminjajo življenje. Bodisi, da je to odločitev o tem, ali bomo zgradili v Sloveniji še eno jedrsko elektrarno, kje bo potekala trasa nove lokalne ceste, ali pa, kje se bo nahajalo odlagališče odpadkov.

V današnjem času vseobsegajoče krize ter nezaupanja državljanov in državljank v politične institucije kot tudi v strokovne organe sta razvijanje in pomen sodelovanja državljanov pri odločitvah postala nuja. V naprotnem primeru se lahko soočamo s popolnimi blokadami odločitev. Ko se namreč v javnosti "zgodi" občutek nemoči ali odrinjenosti od možnosti vplivanja, temu sledijo samo še nasprotovanje ter protesti. To pa duši razvoj države, lokalne skupnosti ter podjetij in organizacij. Za primere o tem nam ni treba daleč, saj vsi dobro poznamo že leta trajajoče postopke umeščanja odlagališč odpadkov v prostor, kot aktualni primer so tu dogajanja okrog vojaškega poligona Poček in podobno.

Kultura participativnega sodelovanja pri nas ni nova, čeprav se zdi, da jo v sistem reševanja problemov in skupnega izgrajevanja rešitev ne znamo pravilno umestiti. Zakaj je temu tako in kakšno je stanje na tem področju, o tem bomo prav gotovo več slišali tudi na današnjem posvetu.
Razprava o participativni demokraciji prav tako ni nova v Državnem svetu, kjer smo recimo v letu 2007 že gostili posvet na podobno temo in takrat je eden od govornikov dejal, da je participiranje oblasti državljanov odvisno od stopnje dejanske demokracije posamezne države. Dejanska demokracija pa ni le govorjenje o demokraciji, ampak konkretni vsakodnevni dogodki, ki jo potrjujejo ali pa zanikujejo. 
Svet se je v zadnjih desetletjih intenzivno spreminjal in prišlo je do tehničnih, tehnoloških in družbenih sprememb, ki so prinesle tudi razvoj gradnikov potencialne nove družbeno-gospodarske ureditve. Nekateri to imenujejo “wikinomija”. Svetovni splet je namreč postal najmočnejša tehnološka in družbena platforma, ki v temelju spreminja pogoje industrijskega in celotnega družbenega funkcioniranja. Kako močan vpliv imajo svetovna spletna socialna omrežja, nam kaže blokada dostopa do interneta, ki so jo v strahu pred demokratičnimi spremembami uprizorile egipčanske oblasti. Wikinomična nova družbeno-gospodarska paradigma temelji na naslednjih gradnikih: soustvarjanje, odprtost, izmenjava, poštenost in soodvisnost. In na teh pojmih in vrednotah temelji tudi soodločanje in sodelovanje državljanov pri pomembnih odločitvah za državo in lokalno skupnost.
Zavedati se moramo, da bodo parlamentarni sistemi, ki bodo bolje zgradili svoje interaktivne povezave z organizirano strokovno civilno družbo, in bili pri tem prvi, več in bolje prispevali k razvoju konkurenčnosti političnega sistema posamezne države. Prav Državni svet, ki danes gosti ta pomemben posvet, je institucija, v kateri so zastopani predstavniki različnih družbenih skupin in lokalnih skupnosti, in ki gradi tesne stike s civilno družbo ter nevladnimi organizacija in vgrajuje njihove ideje v svoje delovanje. Vlogo in položaj Državnega sveta zato lahko ocenjujemo kot inovativno politično zamisel tvorcev slovenske Ustave. Državni svet povezuje prostor civilne družbe in politike, lokalni in nacionalni segment družbene resničnosti. Dosedanje izkušnje kažejo, da lahko civilna družba preko Državnega sveta uspešno izrazi svoje potrebe in hotenja, daje zakonodajne pobude in vpliva na vsebino zakonov in posledično tudi na njihovo udejanjanje v konkretnem življenju. Zakone namreč živimo, zato je dobra zakonodaja ključnega pomena za kakovostno delo in življenje.
Državni svet tudi neposredno krepi sodelovanje različnih sestavin družbe v politiki, saj so v njem zastopani znanost, kultura, izobraževanje, socialno varstvo, obrt in podjetništvo, kmetijstvo, gospodarstvo, kot prostor neposrednega srečevanja interesov delojemalcev in delodajalcev. Odločitve državnih svetnikov so odraz vključevanja in iskanja kompromisnih rešitev, manj pa rezultat preglasovanja. Na ta način Državni svet dejavno prispeva k višji stopnji politične kulture in dialoga v našem političnem prostoru in posredno tudi k krepitvi in razvoju participativne kulture v slovenski družbi.

Politika kot učenje dobrega in pravičnega je po Aristotelu logično nadaljevanje etike. Cilj politike mora biti doseči dobro življenje, ki izpolnjuje telos (namen). Aristotel razume politično participacijo kot sodelovanje v razpravi in udeležbo vseh državljanov pri političnem odločanju. Veličastnost demokracije dosežemo le ob predpostavki kolektivnega sprejemanja odločitev v občo korist. Država postaja dobra in vredna svojega imena, ko so državljani svobodni, njihova dejanja krepostna in sprejete odločitve pravične.

Spoštovani, želim vam dobro delo na današnjem posvetu in veliko dobrih idej!

  Krepitev participativne kulture v Sloveniji