Novice

Predsednik Državega sveta mag.  Blaž Kavčič 27. septembra 2008 sodeluje na srečanju predsednikov  parlamentov srednje Evrope. Na povabilo predsednika češkega Senata Premysla  Sobotke predsedniki parlamentov razpravljajo o novih oblikah sodelovanja  nacionalnih parlamentov v Evropski uniji. Ti bodo okrepljeno sodelovali v  zakonodajnem postopku Evropske unije, saj bodo lahko odločali o tem, ali je  določeno vprašanje potrebno reševati na ravni EU ali ne. Potrebno je iskati  najboljše načine učinkovitega medsebojnega sodelovanja, prek katerega bodo  nacionalni parlamenti v večji meri lahko vplivali na zakonodajne odločitve EU.  Državni svet se kot del slovenskega parlamenta namerava aktivno vključiti  v postopke sodelovanja, ki omogoča večjo demokratičnost in preglednost  odločanja v Evropski uniji.

Predsednik mag. Kavčič se je v  svojem nastopu najprej osredotočil na Lizbonsko pogodbo, katere  "zmagovalci" naj bi bili nacionalni parlamenti, ki so dobili samo  formalne pristojnosti na področju sprejemanja evropske zakonodaje. Na žalost  Lizbonska pogodba še ni sprejeta, ampak sodelovanje med nacionalni parlamenti je  obstajalo že prej in se bo tudi v bodoče nadaljevalo.

Predsednik Državnega sveta je v  svojem govoru poudaril potrebo po sodelovanju parlamentov za dosego skupnih  ciljev. Prepričan je, da bi morali biti nacionalni parlamenti bolj  samoiniciativni. Parlamenti redno obravnavajo letne strategije politik in letne  zakonodajne načrte Komisije, prav tako programe vlad. Dejal je, da bi te načrte  morali še bolj natančno pogledati in strategije in politike obravnavati na  svojih sejah še preden Komisija predstavi zakonodajni ali drug predlog akta.  Preden Komisija predstavi predlog akta ponavadi na ravni EU organizira široka  posvetovanja, na katerih sodelujejo predstavniki nacionalnih ministrstev,  državnih služb, pogosto pa tudi organizacije, ki se s posameznim področjem  ukvarjajo. Le redko smo na take posvete povabljeni nacionalni parlamenti.  Marsikdaj nacionalni parlamenti za te razprave zvedo šele, ko se nanje sklicuje  Komisija ob predstavitvi (zakonodajnega) predloga. Za vse te dogodke vedo stalna  predstavništva v Bruslju, ki pa večinoma obveščajo le ministrstva, ne pa tudi  parlamentov. V primeru, da bi nacionalni parlamenti zvedeli za taka posvetovanja  dovolj zgodaj, bi lahko o teh temah razpravljali tudi v  parlamentu. Izpostavil je tudi Državni svet, ki organizira veliko  posvetov skupaj s civilno družbo in zaključke teh razprav vključi v svoje  zakonodajno delo. Državni svet prav tako kot ostali nacionalni parlamenti  nadzira delo Vlade v zadevah Evropske unije. Po njegovem mnenju morajo  parlamenti učinkovito nastopati v zadevah Evropske unije, saj so v  primerjavi z vladami izgubili pomemben del zakonodajne pristojnosti, ki se je  prenesla na raven Evropske unije. 
 
Predsednik Državnega  sveta je izpostavil tudi srečanje konference COSAC na Brdu,  kjer je bil sprejet sklep o ustanovitvi delovne skupine, ki naj bi za  konferenco COSAC in srečanje predsednikov parlamentov pripravila nekaj idej za  razpravo o boljšem sodelovanju nacionalnih parlamentov v okviru pristojnosti, ki  jih nacionalnim parlamentom daje Protokol 2 Lizbonske pogodbe. Izpostavil je  pomembno delo te delovne skupine, ki pa se na žalost ne bo mogla dotakniti vseh  oblik sodelovanja, vendar pa lahko da kašno idejo, kako poglobiti naše  sodelovanje, kako delovati usklajeno predvsem na področjih, kjer lahko  nacionalni parlamenti vložimo rumen ali oranžen karton, vzporednice glede  sodelovanja pa lahko potegnemo tudi na drugih področjih. 

S tiskovne konference predsednikov  parlamentov srednje Evrope