Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Nagovor na 13. srečanju predsednikov parlamentov Regionalnega partnerstva in Bolgarije, Romunije, Hrvaške in Črne gore
tema: Razvoj infrastrukture v regiji
Bratislava, 20. maj 2011

Spoštovani predsednik Državnega sveta Slovaške republike gospod Richard Sulík,  predsedniki parlamentov, predsedniki domov parlamentov, namestnik premierja in minister za transport, gradnjo in regionalni razvoj Slovaške republike gospod Ján FIGEĽ, cenjeni visoki gostje, gospe in gospodje,

naj vas pozdravim v imenu Državnega sveta Republike Slovenije, drugega doma slovenskega parlamenta, v katerem so zastopani funkcionalni in lokalni interesi.

Slovenija je zavoljo ugodne geografske lege že dolgo križišče pomembnih kopenskih poti med Vzhodom in Zahodom, Severom in Jugom. Z Luko Koper kot edinim stičiščem pomorskih in kopenskih prometnih poti nudi tudi najkrajšo povezavo s celotnim Sredozemljem ter državami Bližnjega in Daljnega Vzhoda.

V zadnjih  20. letih je Slovenija investirala predvsem v cestno infrastrukturo oziroma avtocestni program,  bistveno manj pa v železniško infrastrukturo. Prometna situacija je temu primerna: prevladuje cestni tovorni in promet z osebnimi vozili, železniški tovorni promet in javni potniški promet pa sta zaradi nezadostnih finančnih sredstev za njihov razvoj v upadu. To stanje spremljajo različni problemi, kot je onesneževanje zraka in zastoji v konicah, posledica tega pa je rast emisij toplogrednih plinov. V letošnjem letu se izgradnja avtocestnega križa v Sloveniji v glavnem zaključuje. Temu sedaj sledi investicijski ciklus v posodobitev železniške infrastrukture. Načrtovan je tudi začetek intenzivnega dela na področju javnega potniškega prometa, saj je Slovenija na zadnjem mestu po rabi javnega potniškega prometa med državami članicami EU.

Slovenija namenja veliko pozornost prenovi TEN-T omrežja, ki že dve leti poteka v okviru EU. Novo jedrno omrežje bo bistveno vplivalo predvsem na prihodnje železniško omrežje in železniške tokove v Republiki Sloveniji. Slovenija želi, da bi bile v prihodnjem TEN-T jedrnem omrežju zajeti naslednji multimodalni osi:

1. kot del V. vseevropskega železniškega prometa: iz Trsta preko Divače/Koper proti Budimpešti¹ in
2. kot del X. vseevropskega železniškega koridorja: iz Beljaka preko Ljubljane proti Zagrebu² .

Slovenija posveča pozornost povezavam v regiji in sodelovanju s sosednjimi državami članicami EU, npr. v okviru podonavske makroregije EU. Še posebno skrb in pozornost  posvečamo državam Zahodnega Balkana, ker menimo, da lahko sodelovanje teh držav na področju prometa bistveno prispeva k stabilizaciji in gospodarskemu razvoju regije. Za to bi bilo po našem mnenju treba okrepiti sodelovanje držav v regiji in odpraviti administrativne ovire, krepiti pomen jadranskih oziroma severno jadranskih pristanišč, povečati investicije v železniško infrastrukturo, posodobiti in povezati javni potniški promet. Prav tako je treba dati večji poudarek prometnim osem, ki povezujejo države članice EU in države Zahodnega Balkana med seboj, kjer je po našem mnenju najpomembnejši X. koridor. Čim prej je treba zaključiti pogajanja med državami Zahodnega Balkana in Komisijo glede pogodbe o ustanovitvi transportne skupnosti med EU ter državami Zahodnega Balkana³ .

Spoštovani!

Ob koncu mi dovolite, da izrazim prepričanje, da lahko z ustreznimi ukrepi in razvojem infrastrukture dosežemo, da bo promet ključen del izhodne strategije iz gospodarske krize in da bomo promet naredili za eno izmed ključnih gospodarskih dejavnosti Evrope. Da ima promet in z njim povezana infrastruktura pomembno mesto v gospodarskem sistemu EU priznava tudi konec marca objavljena nova Bela knjiga o prihodnji prometni politiki EU, ki izpostavlja razlike med državami članicami glede razvitosti infrastrukture in potrebo po odpravi teh razlik.

Želim si, da bo tudi današnje pomembno srečanje pripomoglo k doseganju zastavljenih ciljev in da bomo tudi z razvojem kvalitetne infrastrukture naredili korak k združitvi in okolju bolj prijazni evropski celini. Hvala.

Na srečanju Regionalnega partnerstva tudi o razvoju infrastrukture