Novice

Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič in sekretar Državnega sveta Marjan Maučec sta se 9. decembra 2008 srečala z vodjo poslanske skupine SD Bojanom Kontičem, s poslancema Miranom Potrčem in Antonom Colaričem. Obe strani sta obnovili stališča, usklajena že na januarskem sestanku, med drugim tudi možnost četrtega branja zakona. Sogovorniki so ugotovili, da nov status SD, sedaj kot vodilne poslanske skupine, daje dobro osnovo za okrepitev teh stališč.

Gre za možnost uvedbe četrtega branja zakona v zakonodajni proceduri omenjenem predlogu bi poslovnik Državnega zbora spremenili tako, da bi lahko Državni zbor, ko bi vnovič odločal o zakonu, na katerega je bil izglasovan veto Državnega sveta, spremenil sporne določbe, ne da bi bilo treba v postopek vlagati nov popravljen predlog zakona. S tem bi omogočili sprejemanje boljše zakonodaje.

Predstavniki poslanske skupine SD so izrazili spoštovanje ustavne in zakonske vloge Državnega sveta. Obe strani sta se tudi strinjali, da tema o spremembah statusa Državnega sveta ne sme imeti nobene zveze z odnosom aktualnega Državnega zbora do Državnega sveta. Poslanec Miran Potrč, ki v poslanski skupini SD vodi skupino, ki vsebinsko pokriva notranjo politiko, je napovedal, da bo njegova skupina pregledala stanje glede neuresničenih ustavnih odločb in obravnavala možnosti iskanja ustreznih rešitev ter glede novele Zakona o Državnem svetu svoje ugotovitve posredovala Državnemu svetu. Uresničitev odločb Ustavnega sodišča je tudi del programa SD. Potrč je tudi predlagal, da bi se predstavniki Državnega sveta in poslanske skupine SD letno srečevali, da bi izmenjali stališča k posameznim vprašanjem. Sogovorniki so ob tem ugotovili, da so stališča Državnega sveta v zakonodajnem postopku premalo upoštevana.

Predsednik Državnega sveta je še opozoril na odločbo Ustavnega sodišča v zvezi z zakonom o referendumu, v kateri Ustavno sodišče naroča uzakonitev obveze vlade za dodelitev Državnemu svetu sredstev za izvedbo promocije svojih stališč v primeru zakonodajnega referenduma na njegovo zahtevo, poleg tega pa Ustavno sodišče povsem eksplicitno pojasnjuje dvodomno zgradbo slovenskega parlamentarnega sistema.