Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Pozdravni nagovor na posvetu z naslovom "Življenje vodi"
Ljubljana, Državni svet , 16. maj 2011

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, cenjene referentke in referenti, gospe in gospodje, spoštovani kolega Borut Jerše, predsednik Ribiške zveze Slovenije,

prisrčno pozdravljeni v prostorih Državnega sveta. Predsednika RZS sem poimenoval »kolega« predvsem zato, ker sva oba predsednika pomembnih civilno-družbenih organizacij on RZS, jaz Kinološke zveze Slovenije, ki so se, skupaj z Lovsko zvezo Slovenije, odločile v svojem delovanju prioritetno izpostaviti biotsko raznovrstnost in trajnostni razvoj.

Kot na številnih podobnih sodelovanjih med organizirano strokovno civilno družbo, ki jih organiziramo vsako leto 40-50, bo tudi danes v ospredju glas stroke in civilne družbe. Tema vode ima veliko dimenzij, vse pa opozarjajo na najbolj pereča vprašanja kakovostnega preživetja in razvoja človeške civilizacije.

Voda je za življenje na Zemlji nujna na ravni predpogoja. Človeški in drugi višje razviti organizmi so se razvili zgolj zaradi vode, ki je unikatni habitat. Kakovost življenja sodobnega človeka je neposredno odvisna od kakovosti vode. Dobra kakovost vode vzdržuje zdrave ekosisteme in posledično vodi k večji blaginji človeka. Gre za krog biološke medsebojne soodvisnosti vseh ekosistemov in vseh živih bitij na planetu Zemlja.

O vodah se danes govori predvsem kot o viru energije in poplavne nevarnosti. Bistveno redkeje pa o vodah govorimo kot o občutljivem in zelo omejenem življenjskem okolju številnih rastlin in živali. Tega brezobzirno uničujemo s pozidavami, melioracijami, izsuševanjem in številnimi nestrokovnimi posegi, vse v imenu napredka, potrošnje ali preprosto iz nemarnosti. Reke se spreminjajo v podaljške kanalizacijskih odtokov, jezera in morja se nevarno zakisujejo, mokrišča izginjajo. Znašli smo se na prelomnici, ko so samo-obnovitvene sposobnosti voda nevarno presežene.

Med živa bitja, ki so na milost in nemilost prepuščena človekovim posegom v prostor, sodijo tudi ribe, kot kompleksno razviti vodni organizmi. Sladke vode so prava zakladnica živalskih vrst, četudi zajemajo le 1% zemeljske površine. V njih živi 12% vseh znanih živalskih in 41% ribjih vrst. Do danes je izumrlo (ali jim preti izumrtje) že dvajset odstotkov vseh sladkovodnih vrst organizmov. Prevečkrat pozabimo, da se to, kar se dogaja ribam, dogaja tudi ljudem. Voda je namreč kot kameleon, ki popolno povzema vzorce okolja, kajti voda je odlično topilo. Vse strupe, ki jih brezvestno stresemo v okolje, nam voda povrne na naših krožnikih in v kozarcih.

Z vse večjo obremenitvijo vodnega okolja se že desetletja soočajo ribiči, ki jim kot bistvenemu delu strokovne javnosti nikakor ne more biti vseeno, kakšno naravo in vode bomo zapustili zanamcem. V odnosu ribičev do narave je v ospredju vse bolj čutiti prizadevanje za življenja vredno okolje, neokrnjeno naravo, čisto vodo in bogastvo vodnega življa. Zato ribiči nastopajo v vlogi zagovornikov trajnostnih vrednot, kajti razumejo, da so naravni vodni habitati naša dragocena naravna dediščina in bogastvo. Ne gre torej le za gole aktivnosti gospodarjenja z ribjim življem, temveč za ohranjanje naravnega okolja kot celote porečij, zagotavljanje prehodnosti vodotokov, optimizacijo pogojev za ribolovne vire, to je za prizadevanje, da bi ribe lahko preživele v vodi svoj celoten naraven cikel.

Ministrstvo za okolje in prostor je zato Ribiški zvezi Slovenije povsem upravičeno priznalo status delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave in varovanja okolja. Vloga Ribiške zveze Slovenije, ki letos praznuje častitljivih 130 let, je zelo pomembna predvsem s stališča dialoga med ribiči in državo, saj strokovno pomaga društvom in po drugi strani vpliva na državo, da pri sprejemanju predpisov v čim večji meri upošteva tudi zahteve ribičev. Vse to je in še bo zelo pomembno ob pripravi strategije na področju sladkovodnega ribištva, ki je Slovenija žal še vedno nima. 

Spoštovani,

vsi živimo ob toku, ki teče navzdol, in odgovornost nas vseh je, da vodne vire in življenje v njih zavarujemo. Zato pozdravljam pobudo RZS za današnji posvet, na katerem bomo več slišali o aktualnem stanju na področju sladkovodnega ribištva in se seznanili s  primeri dobrih praks na področju ravnanja z vodami, kar pomeni, da rešitve obstajajo.

Naj ob tem ponovno izrečem priznanje Ribiški zvezi Slovenije in vsem ribičem, ki s svojim delovanjem, ki še zdaleč ni le ribolovski hobi, temveč vse bolj naravovarstveno poslanstvo, dejavno prispevajo k ozaveščanju slovenske družbe in politike o stanju rek, porečij in življa v njih, ter povečujejo gostoto zavesti o nujnosti ohranjanja kakovosti in količine vodnih virov za ljudi in ekosisteme, ki ljudi podpirajo.

Hvala.

O vodi kot življenjskem prostoru