A R H I V S K A     S T R A N

Govor predsednika na posvetu z naslovom KUPUJEM SLOVENSKO

Posvet: Predstavitev nacionalne kampanje "Kupujem slovensko"
Nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča
Državni svet Republike Slovenije, 3. 11. 2009

Spoštovani udeleženci današnjega posveta, spoštovani gostje, gospe in gospodje,

naj vas v imenu Državnega sveta Republike Slovenije in v svojem osebnem imenu najprej prav lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta!

Globalna kriza je neposredno prizadela tudi sektor kmetijstva in prehrambene industrije. V resnici pa je ta kriza zgolj pokazala na strukturne in sistemske probleme ki jih povzroča globalizacija. Vprašanja ekonomske, socialne, okoljske in zdravstvene stabilnosti posameznih sektorjev in nacionalnih gospodarstev so »vprašanja nekoga drugega«. To velja tudi za vprašanje trajnostnega razvoja. Svetovno gospodarsko in politično dogajanje pa krmili jasen profitni motiv multinacionalnih korporacij. Z njihovega zornega kota je bolj smotrno pridelovati, proizvajati, predelovati tam kjer je to ceneje, ne glede na okoljske in socialne posledice. To velja za elektroniko, tekstil, pa tudi pa kmetijske in prehrambene proizvode. V okviru EU je igrala do sedaj Skupna kmetijska politika nekakšno »protiglobalistično zaščito«. Kaj bo prineslo ukinjanje kvot bomo videli, za slovensko kmetijstvo in predelavo pa je bistveno da se država zave in podpre potrebo po vsaj podvojitvi samooskrbe – od 40% na vsaj 80%!

Slovenska prehrambena industrija se, tako kot proizvajalci prehrambenih izdelkov in živil drugod po svetu, sooča z dejstvom, da se zaradi gospodarske krize, propada številnih podjetij in rastoče brezposelnosti posledično čedalje več Slovencev prehranjuje poceni. Kot ocenjujejo poznavalci se, generalno gledano, povpraševanje po hrani verjetno ne bo zmanjšalo, težave pa so možne v segmentu kakovostne in temu primerno dražje hrane, kakršna je v veliki meri tudi v Sloveniji pridelana in predelana hrana. Kako bodo v razmerah recesije in splošnega varčevanja reagirali potrošniki in ali se bodo vendarle odločali v korist slovenskih prehrambenih izdelkov in živil, pa je zagotovo velik izziv za celotno slovensko živilsko-predelovalno verigo. Veseli me, da je le-ta z nacionalno kampanjo "Kupujem slovensko" pravočasno in s pravilnimi argumenti nagovorila in še nagovarja slovenske potrošnike. 

Nacionalna kampanja KUPUJEM SLOVENSKO sega že v čas tik pred krizo, v čas ko so  temeljne gradnike, te vsekakor izjemno pomembne, akcije oblikovale vrednote kot so kakovost, varnost, tradicija in okus. V času krize, ki je sovpadla z drugo fazo kampanje, se je tem gradnikom pridružil še peti, to je socialni vidik, in sicer ohranitev delovnih mest, ki zajema problematiko zaposlovanja, ohranjanja slovenskega živilskega in kmetijskega trga in proizvodnje, zagotavljanja kvalitete in konkurenčnosti slovenskih proizvajalcev. Slovenski živilci zaposlujejo 17.000 delavcev, ki k skupnemu bruto domačemu proizvodu prispevajo 3%.

Glede na to, da je do sedaj h kampanji "Kupujem slovensko" pristopilo že 61 živilskih in kmetijskih podjetij in da je idejni pobudnik Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, torej družbeni segment, ki ga štejemo v civilno družbo, je tudi mogoče zavrniti kakršne koli očitke, da gre za državni protekcionizem slovenskih živilsko-predelovalnih podjetij. Uspeh akcije in posledično podporo slovenskemu agro-živilskemu gospodarstvu, bodo v končni fazi izrekli le potrošniki z nakupom slovenske blagovne znamke, na podlagi izbire slovenske kakovosti, narejene pod slovenskimi standardi, znotraj slovenskih meja, s slovenskim znanjem in slovenskimi rokami, zavedajoč se tudi, da ima slovenski izdelek kratko oskrbovalno verigo in kratke transportne poti.

Vse to smo v Državnem svetu Republike Slovenije že večkrat poudarili in svoja stališča posredovali Vladi. V naših predlogih za čimprejšnji izhod iz gospodarske krize smo posebej izpostavili nujnost dopolnitve zakonodaje z ukrepi, ki bodo, podobno kot v drugih primerljivih evropskih državah, omogočali in spodbujali razvoj zadrug v kmetijstvu. Izpostavili smo potrebo po redefiniranju kmetijske politike v smeri spodbujanja sonaravnega kmetijstva in povečevanja uporabe bližje pridelanih pridelkov in bližje proizvedenih prehrambenih izdelkov ter za učinkovitejši nadzor nad uporabo fitofarmacevtskih izdelkov in nad kvaliteto hrane. Prav tako smo poudarili, da je posebno pozornost treba nameniti ureditvi cenovnih razmerij v verigi prehranskih izdelkov od prodelka do proizvoda na prodajni polici, ali, kot nekateri radi pravijo, »od vil do vilic«, ter v večji meri upoštevati zadruge z lokalno pridelavo pri javnem naročanju. Po našem mnenju je treba čim prej sprejeti Zakon o promociji, ki bo slovenskim pridelovalcem in predelovalcem zagotavljal dolgoročno in celovito promocijo slovenske hrane na domačem in tujih trgih. V kmetijski in gospodarski politiki je po mnenju Državnega sveta potrebno zaradi trajnostnega razvoja celovito pospeševati lokalno samooskrbo s skrajševanjem transportnih poti od primarne pridelave do potrošnika in tako zagotavljati sledljivost in zdravo ter kakovostno hrano za potrošnika.        

Spoštovani,

nacionalna kampanja "kupujem slovensko" je zelo pomembna za slovensko javnost, ki jo na ta način opominjamo na možnost izbire ter na pomembnost potrošnje domačih, slovenskih izdelkov za rast in stabilnost domačega gospodarstva.

Poleg tega moramo znati izpostaviti svojo lastno identiteto da bi uspešno tekmovali na evropskem trgu in na ta način tudi na globalnem trgu dokazati moč in vitalnost naših živilsko-predelovalnih podjetij. Prek uspešne živilske industrije bomo lahko najbolje podprli primarni sektor, torej kmetije in slovensko podeželje.

Želim Vam uspešen posvet in tudi uspešno nadaljevanje kampanje.

Hvala.

Sporočilo za javnost s posveta