Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Kontakt
Resolucija DS za
Novice
Državni svet je sprejel veta na Zakon o dohodnini in na Zakon o zemljiški knjigi
Na današnji 26. izredni seji je Državni svet potrdil veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini ter veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini
Vlada in njena predstavnica na seji Državnega sveta državna sekretarka Mateja Vraničar je spremembe zakona predstavila kot pravičnejšo ureditev višine dohodkov posameznih zavezancev iz naslova kmetijske dejavnosti kot je zadeva urejena sedaj. Pri določanju dohodka iz naslova prodaje se ohranja katastrski dohodek, dohodki iz naslova kmetijskih subvencij pa naj bi se po novem pripisovali kmečkemu gospodinjstvu v dejansko prejetih zneskih.
Po mnenju predlagateljev veta pa zakon uveljavlja več določb, ki bodo bistveno povečale davčno obremenitev kmečkih gospodarstev, uvedle nove administrativne obveznosti glede vodenja knjigovodstva in poslabšale dohodkovni in socialni položaj kmetov tudi na drugih področjih, kolikor se bo davčna osnova kot seštevek katastrskega dohodka in drugih dohodkov, na primer kmetijskih subvencij, upoštevala kot dejansko doseženi dohodek pri pravicah in prejemkih iz socialne varnosti oziroma socialnih transferjev (otroški dodatek, štipendije...). Razloge za sprejem odložilnega veta je na seji predstavil državni svetnik Peter Vrisk.
Zakonu se tudi očita, da ni točno ocenil, koliko slovenskih kmetij bo v resnici prizadetih zaradi nove ureditve, prav tako pa ni bilo jasne finančne ocene, kaj pomeni v finančnem smislu za kmetije potreba po vodenju knjigovodstva. Zato je Državni svet zakon ponovno poslal v presojanje Državnemu zboru.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi
Predlog zahteve za sprejem odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi je v Državnem svetu predstavil Jože Korže. Zakonu se očita, da odvzema možnost vsaki zainteresirani stranki samostojno in brezplačno predlagati vpis vseh stvarnopravnih in obligacijskopravnih pogodb ter se jih bo z dodatnimi stroški nesorazmereno finančno obremenilo.
Lokalne skupnosti so doslej same urejale vpise v zemljiško knjigo, po novem pa bodo morale za te naloge zadolžiti državno ali občinsko pravobranilstvo in jim bodo s tem povzročeni dodatni stroški.
Državni svet je še posebej izpostavil svojo skrb, da bo nov zakon pomenil predvsem dodatni zaslužek notarjev, prav tako pa so državni svetniki opozorili, da sodišča ne bodo več shranjevala izvirnikov pogodb v t.i. zbirki listin in to lahko povzroči pravno negotovost ter zbeganost strank, ker ne bodo vedele, kje lahko iščejo originalne listine o lastnini nepremičnine.
Minister za pravosodje Aleš Zalar je zagotovil, da je namen zakona ravno povečanje pravne varnosti občanov in drugih udeležencev v postopkih ter da bodo stroški za vpis v zemljiško knjigo za občane nižji kot doslej, in da bo na ta način vzpostavljen večji red, prav tako pa se bodo zmanjšali zaostanki pri vpisu v zemljiško knjigo. Prav tako je opozoril, da nepremičninska podjetja ne bodo več opravljala vpisov v zemljiško knjigo, ker bodo njihove naloge prevzeli notarji, ki opravljajo javna pooblastila in s tem tudi nosijo odgovornost za svoje delo. Notarske tarife so ravno zato, ker bodo imeli notarji več strank in s tem tudi več dela na Ministrstvu za pravosodje znižali.
Državni svet je po krajši razpravi sprejel odložilni veto na zakon o zemljiški knjigi.
