Novice

Državni svet Republike Slovenije je organiziral javno predstavitev mnenj o zasebnem šolstvu v Sloveniji.

Kot je uvodoma poudaril državni svetnik dr. Zoltan Jan, predstavnik interesov vzgoje in izobraževanja v Državnem svetu RS, je bila javna predstavitev namenjena najširšemu krogu zainteresiranih, različnim združenjem učiteljev in vzgojiteljev, staršev, dijakov in študentov, pristojnim ministrstvom, inštitucijam, poslancem, državnim svetnikom in drugim. Posvet je omogočil predstavitev strokovnih pogledov domačih in mednarodnih strokovnjakov o zasebnem šolstvu. Ozadje današnjih polemik so rezultati privatizacije v zdravstvu in na nekaterih drugih področjih, ki so po mnenju mnogih privedli do sedanjega stanja, s katerim večina državljanov ni zadovoljna. V državljanih zbuja občutek ogroženosti na vseh področjih, ki naj bi jih ščitila socialna država. V nadaljevanju je izpostavil skrb glede vprašanja, kaj naj bi zajemalo zasebno šolstvo, v kolikšni meri bo javno šolstvo še ohranjalo značilnosti javno dostopne dobrine za vse državljane, kako kakovostno bo in v kolikšni meri se bodo javna sredstva prelivala zasebnikom. Poudaril je previdnost pri organizaciji sistema zasebnega šolstva, ki ne sme škoditi čim boljši izobraženosti državljanov. Posebno skrb je potrebno nameniti tudi vseživljenjskemu izobraževanju, ki postaja ključni spremljevalec nenehnega celostnega razvoja družbe.

Osrednji govornik je bil dr. Ulf Fredriksson, strokovnjak na področju mednarodnega in primerjalnega izobraževanja ter raziskovalec na Evropskem centru za raziskovanje vseživljenjskega učenja, ki je del inštituta IPSEC in je bil avgusta 2005 ustanovljen na pobudo Direktorata za izobraževanje in kulturo pri Evropski komisiji. Je odličen poznavalec evropskih šolskih sistemov in svetovalec različnih izobraževalnih institucij. Dr. Fredriksson je predstavil zasebno in javno izobraževanje v Evropi ter vpliv zasebnih šol na celotni izobraževalni sistem. Poudaril je, da ni lahko ločiti med zasebnim in javnim izobraževanjem, saj poleg tradicionalnih oblik poznamo vedno več mešanih. Večino tako imenovanih zasebnih šol v Evropi so pravzaprav zasebne šole s koncesijo, saj jih veliko financirajo vlade ali druge javne ustanove. Zasebne šole sicer pogosto dosegajo boljše rezultate kot javne, vendar je kakovost odvisna od drugih dejavnikov kot na primer selekcije učencev ob vpisu. Mednarodne primerjave tudi ne podpirajo predpostavke, da so izobraževalni sistemi z velikim deležem zasebnih šol uspešnejši od sistemov z manjšim deležem. Prav tako je težko trditi, ali so zasebne šole res cenejše od javnih. Izpostavil je še, da izobraževanje predstavlja ogromen potencialni trg. Svetovna javna poraba za izobraževanje po podatkih UNESCA (2000) je približno 1386,8 milijarde USD. To je enako izdatkom za okoli 52 milijonov učiteljev, milijardo šolarjev in več sto tisoč izobraževalnih ustanov po vsem svetu. Nekateri ocenjujejo, da so vrednosti delnic izobraževalnih ustanov in inštitucij za usposabljanje na primer v Severni Ameriki poskočile za 134 odstotkov od leta 1994 in da je industrija izobraževanja in usposabljanja druga največja oz. predstavlja skoraj 10 odstotkov BDP-ja v Severni Ameriki. Zasebna podjetja v ZDA po podatkih ameriške International Data Corporation trenutno zasedajo le 13 odstotkov izobraževalnega trga, ki naj bi se v prihodnjih dveh desetletjih povečal na več kot 25 odstotkov. Izobraževanje ne more biti le del nacionalne politike. Zaradi globalizacije se povečuje mednarodni izobraževalni trg. Vse več zasebnih šol pa je v lasti multinacionalk. Informacijsko-komunikacijska tehnologija prinaša nove možnosti organiziranja izobraževanja kot na primer učenje na daljavo prek spleta. Dr. Fredriksson je zaključil predstavitev z mislijo, da vprašanje prihodnosti ne le, kdo je odgovoren za izobraževanje, temveč, tudi kje naj se izvaja.

Državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport dr. Magdalena Šverc se je strinjala s predhodnikoma, da je vsaka javna razprava o iskanju rešitev za izboljšanje kakovosti slovenskega šolstva dobrodošla. Vendar mora temeljiti na jasnih izhodiščih, ki jih je ne glede na vedno nove poglede in dvome treba odločno razjasniti. Zasebno šolstvo, ki ga je vpeljala že zakonodaja leta 1996, pomeni vsebinsko obogatitev in programska dopolnitev šolskega prostora tako glede posebnih pedagoških načel kot tudi glede uresničevanja pravice staršev do izbire. Zato se danes več ne sprašujemo, zasebno da, ali ne, ampak, kako ohraniti kakovost javnega šolstva in ga nadgraditi s kakovostnim zasebnim. Cilj napovedanih sprememb je zgolj povezati šole z gospodarstvom in tako omogočiti ustanavljanje zasebnih poklicnih in strokovnih šol ter poenotiti način financiranja zasebnih šol, hkrati pa za javne in zasebne šole poenostaviti postopke vpisa v razvid, kar ne pomeni, da bi bili postopki dokazovanja izpolnjevanja pogojev jasno določeni.

V nadaljevanju posveta je dr. Marjan Šimenc iz Pedagoškega inštituta izpostavil, da je potrebno ohraniti kakovost javnih šol in sicer zato, ker so javne šola ranljive, saj imajo samo enega financerja, zasebne pa dva. Opozoril je na nov termin "monopol javnega šolstva", ki poudarja, kako je treba tržne mehanizme uvajati tudi na področju vzgoje in izobraževanja. In to se dogaja v času, ko se zaradi demografskih trendov govori tudi o odpuščanju učiteljev in zapiranju šol. V obdobju krčenja obsega javnih financ, ki se obeta, je verjeten tudi pritisk na finance javnih šol oziroma na kakovost dela.

Jože Mlakar iz Škofijske klasične gimnazije je poudaril, da se ob skupnih načelih šolskega sistema postajajo razlike med javno in zasebno šolo zmanjšujejo, zaradi večje avtonomije pa se veča raznolikost med posameznimi šolami ne glede na njihov status. Razvija se zdrava tekmovalnost med šolami. Ta trend je prisoten tudi v Sloveniji, kjer je v šolah ne glede na njihov status vedno več prizadevanj za kakovosten napredek, za modernizacijo pouka in posodabljanje didaktičnih metod.

Dr. Slavica Černoša iz Andragoškega centra Slovenije je predstavila vlogo zasebnih šol pri izobraževanju odraslih. Poudarila je nujno odpravo ovir za udeležbo odraslih v izobraževanju in usposabljanju, zagotavljanje kakovosti učenja odraslih, vzpostavitev sistema vrednotenja znanja, vlaganje v učenje starejših odraslih in migrantov ter omogočati merjenje dosežkov. Financiranje izobraževanj odraslih je različno, pestro s ponudbami, konkurenčno, dostopno in fleksibilno glede na potrebe udeležencev.

Angelca Likovič pa je predstavila Društvo Pobuda za šolo po meri človeka. Društvo zagovarja enake pogoje financiranja vseh šol in njihovo transparentno delo. Zavzemajo se za večji nadzor, spremljanje in ugotavljanje kakovosti na celotnem področju življenja in dela šole. Društvo podpira ustanavljanje različnih šol, saj mora demokratična družba imeti možnost izbire, obstajati pa mora tudi zdrava konkurenca.

Več o posvetu in posamezni prispevki razpravljalcev
Videoprispevek s posveta