Nagovor predsednika na posvetu Obnovljiva in učinkovita raba energije za Slovenijo do 2030

Obnovljiva in učinkovita raba energije za Slovenijo do 2030 - posvet
Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča
Državni svet Republike Slovenije, 15. marec 2010

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, spoštovana gospa mag. Martina Šumenjak, predsednica Zveze društev za biomaso Slovenije, cenjeni gostje, gospe in gospodje!

Obnovljiva in učinkovita raba energije sta ena izmed temeljev nizkoogljične prihodnosti in stabilnega razvoja. Slovenija mora, tako kot ostale države članice EU, do 30. junija 2010 Evropski komisiji posredovati Nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo za obdobje 2010 - 2020 z ukrepi za zagotovitev 25% deleža obnovljive energije v bruto končni rabi v letu 2020, pri čemer je treba določiti nacionalne cilje za deleže energije iz obnovljivih virov, porabljene v prometu, elektroenergetiki ter za ogrevanje in hlajenje. Velja poudariti, da je za Slovenijo, ki mora do leta 2020 v strukturi končne rabe energije povečati delež obnovljivih virov energije kar za 9 odstotnih točk, to nadvse ambiciozen cilj, ki pa ga po oceni strokovnjakov brez hkratnega zmanjševanja porabe energije do leta 2020 ne bomo dosegli. Glede na relativno kratek čas, ki nam je na voljo, ter nedoseganje zastavljenih ciljev v preteklosti, gre za zelo zahtevno nalogo.

Vlada je že storila prvi korak, ko je v Slovensko izhodno strategijo 2010 - 2013, ki določa smer in cilje, kam si v obdobju po krizi želimo, med prilagoditvene ukrepe v prometni in energetski infrastrukturi vključila tudi spodbujanje obnovljivih virov energije. Ciljev za povečanje deležev OVE in energetske učinkovitosti oziroma varčevanja z energijo pa ne bo mogoče uresničiti z deklarativnimi pristopi, temveč bo morala država v prvi vrsti odpraviti ekonomske ovire (npr. visoke investicije, nizka dobičkonosnost) in finančne ovire (npr. pomanjkanje posojil) ter ponuditi konkretne spodbude (npr. davčne olajšave) da bo do kakršnih koli sprememb v realnem gospodarstvu sploh prišlo.

V Državnem svetu smo ob obravnavi zadnjih sprememb Energetskega zakona pozdravili in podprli prizadevanja Vlade in Ministrstva za gospodarstvo za povečanje deleža obnovljivih virov energije v končni rabi energije. V zvezi s predlogom, da občine v vseh svojih splošnih in konkretnih aktih določijo način ogrevanja le z uporabo OVE ali soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, pa smo ocenili, da ne smemo izključevati tudi drugih okolju prijaznih virov energije (kot je npr. zemeljski plin). Glede na to, da v nekaterih občinah veljavni prostorski akti preprečujejo uporabo obnovljivih virov, kar predstavlja oviro za doseganje nacionalnega cilja za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov, pozdravljamo zakonsko rešitev, da raba posamičnih vrst obnovljivih virov energije ali soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom, v splošnih in posamičnih aktih ne sme biti prepovedana.

Podnebne spremembe zahtevajo korenite spremembe ustaljenih razvojnih modelov. Stroka napoveduje, da bo v naslednjem desetletju prišlo do revolucionarnega napredka na področju energetike, podobno kot so se v preteklem desetletju zgodile korenite spremembe na področju računalništva in informatike. Strateška usmeritev Evropske unije je postati v svetu vodilna sila na področju obvladovanja tehnologij zmanjševanja toplogrednih plinov. Industrija obnovljive energije predstavlja enega najbolj dinamičnih gospodarskih sektorjev. Razvijanje tehnologij, ki bodo v prihodnosti del globalne energetske oskrbe, je vsekakor nov izziv tudi za Slovenijo. Uvajanje obnovljive energije omogoča poleg povečane varnosti oskrbe z energijo in izboljšanja kvalitete bivanja, odpiranje novih delovnih mest in uveljavljanje našega gospodarstva v svetu.

V zvezi z novimi delovnimi mesti naj izpostavim tudi gospodarsko strategijo Evropa 2020, ki jo je pripravila Evropska komisija in o kateri bodo voditelji držav EU predvidoma razpravljali na marčevskem srečanju. Strategija določa sedem prednostnih pobud, ki jih mora EU izvesti za krepitev gospodarske rasti in zaposlovanja, med njimi tudi širjenje uporabe energije iz obnovljivih virov, pri čemer bi s povečanjem deleža obnovljivih virov energije v skupni mešanici energetskih virov na 20% (breme za doseganje tega cilja je pravično porazdeljeno po državah članicah EU) lahko ustvarili več kot 600.000 delovnih mest v EU, če pa k temu dodamo še 20% povečanje energetske učinkovitosti, pa pripravljavci strategije napovedujejo preko 1 milijon novih delovnih mest.

Pred dobrim letom se je v dvorani Evropskega parlamenta prek 350 mest iz evropskih držav s podpisom Konvencije županov zavezalo, da bodo presegla cilj EU glede energetske politike do leta 2020 tako, da bi se emisije CO2 zmanjšale za najmanj 20%. Interes za sodelovanje so izrazila tudi nekatera mesta iz Združenih držav Amerike, Argentine in Nove Zelandije, med podpisniki pa je bil tudi ljubljanski župan. V Državnem svetu, v katerem je od 40 članov kar 22 predstavnikov lokalnih interesov, si želimo, da bi se Ljubljani pridružila tudi druga slovenska mesta in na ta način prispevala k dejavnejši vlogi pri spreminjanju svojega okolja in smotrni uporabi energije v Sloveniji ter s tem doseganju zastavljenih ciljev na državni ravni.

Trenutno so v Sloveniji zelo aktualne razprave v zvezi z načrtovano gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Stališče dveh komisij Državnega sveta v zvezi s tem je, da bo Slovenija zastavljene cilje zmanjšanja emisij ob odločitvi za začetek realizacije gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj težko dosegla. Z narodnogospodarskega vidika so za tako odločitev države prisotni tudi pomemebni pozitivni argumenti (uporaba lastne surovine, delovna mesta v regiji, izboljšanje okoljskih in in tehnoloških parametrov obratovanja dosedanjih blokov termoelektrarne), a zaradi potrebe po reševanju problemov trajnosti, pa tudi primerjalne ekonomičnosti in v odnosu do podnebnih sprememb - zelo vprašljiva. Postavlja se vprašanje, ali pozitivno mnenje strokovnih služb Evropske banke za obnovo in razvoj res pomeni potrditev, da je projekt šestega bloka TEŠ tako tehnološko, ekonomsko kot tudi in predvsem okoljsko dober ter v skladu z vsemi evropskimi standardi. Na drugi strani poznamo stališče nevladnih organizacij, ki so Vladi predlagale, da zamrzne sprejemanje končnih odločitev glede gradnje TEŠ 6 vsaj do takrat, ko bodo dorečeni podnebni cilji v težko pričakovanem zakonu o podnebnih spremembah in nacionalni strategiji za boj zoper podnebne spremembe in temeljito obdelani alternativni scenariji v novem nacionalnem energetskem programu. Ob tem velja spomniti na novembra 2009 sprejeto Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri politiki do podnebnih sprememb, s katero je Državni zbor pozval Vlado, da z nacionalnim energetskim programom opredeli prihodnjo energetsko politiko na temelju obnovljivih virov energije.

Spoštovani,

cilji Evropske unije in cilji Slovenije so jasno zastavljeni. Če bi hoteli stabilizirati gospodarstvo in povečati zaposlenost ter bruto domači proizvod in seveda resno pristopiti k odpravi vzrokov klimatskih sprememb, pa bi morali te cilje dejansko preseči. Vse bolj jasno je, da bodo klimatske spremembe krojile prihodnost naše civilizacije. Zato je leto 2030 mogoče razumeti kot pomembno prelomnico, do katere se mora v glavnem že dogoditi paradigmatska razvojna preobrazba, ki bo izhajala iz paradigme trajnostnega razvoja, ko bomo torej v celoti prešli na obnovljivo in učinkovito rabo energije.

Hvala.

Novica o posvetu