Novice

Državni svet Republike Slovenije je na svoji 11. redni seji 19.11.2008 obravnaval Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2007, sprejel zahtevo za začetek postopka za presojo ocene ustavnosti določb Zakona o zasebnem varovanju, sprejel je mnenje k Strategiji prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva in sprejel sklepe na podlagi zaključkov s posveta Problematika na področju izvajanja storitev dimnikarske službe.

Glede Letnega poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2007 Državni svet v svojem mnenju ugotavlja, da je bilo v preteklosti doseženo izboljšanje stanja na nekaterih področjih: sprejet je bil Zakon o pacientovih pravicah, ki bo omogočil enakopravno uveljavljanje posameznikovih pravic in zavaroval kakovostno delo zdravstvenih delavcev. Pri tem opozarja, da je uveljavljanje Zakona o pacientovih pravicah v praksi trenutno počasnejše od zakonsko predvidenega. Pozitivno je ocenjena sprememba Zakona o delovnih razmerjih, ki v določbi 6a. člena prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje ter mobing na delovnem mestu. Državni svet je s svojo pobudo o čimprejšnjem sprejetju odigral pomembno vlogo v fazi uvrščanja Zakona o duševnem zdravju v zakonodajni postopek in pripomogel k sprejemu zakona. Ne katera opozorila Varuha ostajajo pa še vedno ostajajo prezrta. V preteklih letih ni bilo rešeno področje sodnih zaostankov, poprave krivic, vprašanje izbrisanih pa je dobilo širše razsežnosti. Posebno skrb vzbuja 18 neuresničenih odločb Ustavnega sodišča, kar kaže na nespoštovanje avtoritete Ustavnega sodišča. Državni svet opozarja na nezadostno urejenost področja participacije občanov, saj v sodobni družbi zagotavljajo uresničitev potreb po udejanjanju novih oblik upravljanja in omogočajo aktivno vlogo državljana ter partnerski odnos z različnimi družbenimi akterji.

Državni svet meni, da bi v družbi morali doseči dogovor o ničelni toleranci do nasilja, da ne bi uspelo večino nasilnih dejanj na vse načine prekriti, njihove posledice pa minimalizirati.

Državni svet izpostavlja večplastnost problematike medijev. Kljub Zakonu o medijih in Zakonu o Radioteleviziji Slovenija je potrebno izpostaviti slab delovnopravni položaj novinarjev in v nekaterih medijih problem svobode izražanja, zato bi kazalo ponovno preveriti ustreznost zakonskih rešitev. Novinarji in mediji bi morali biti pri svojem delu čim bolj neodvisni. Samostojnost in neodvisnost dela ne bi smela imeti vpliva na njihov materialni oziroma socialni položaj.

Državni svet meni, da bi bilo treba doseči, da pristojna ministrstva spodbujajo delodajalce za večje spoštovanje delovnopravne zakonodaje. V najbolj kritičnih primerih so zaposleni - pobudniki varuhinji navajali neplačevanje opravljenega dela in sklepanje civilnih pogodb namesto pogodb o zaposlitvi ter še druge načine diskriminacije na delovnem mestu. Zagotoviti bi morali njihovo zaščito v sindikatih in zagotoviti pogoje za učinkovitejše ukrepanje inšpekcij dela, predvsem pa jim izpolniti minimalne standarde za bivanje in dostojno življenje.

Državni svet se še nadalje zavzema za uveljavljanje in krepitev pravic najbolj šibkih členov naše družbe, pri čemer Varuha opozarja na nesistematičnost in dihotomijo (hkratno poimenovanje iste skupine prebivalstva za invalide in hendikepirane) pri uporabi terminov in označevanje aktov s področja invalidskega varstva, kot je npr."Konvencija OZN o pravicah oseb z invalidnostmi", zaradi česar je v poročilo uveden še dodatni izraz "osebe z invalidnostmi". Pri tem opozarja na nujnost okrepitve stalnega odprtega civilnega dialoga med Varuhom človekovih pravic in reprezentativnimi invalidskimi organizacijami ter Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) na podlagi določb 4., 18., 25. in 26. člena Zakona o invalidskih organizacijah. Državni svet meni, da je potrebno invalidsko področje obravnavati celovito in strokovno konsistentno, saj v nasprotnem primeru človekove pravice slovenskih državljanov na podlagi invalidnosti ne bodo ustrezno zaščitene. (celotno menje) 

Državni svet je sprejel zahtevo za začetek postopka za presojo ocene ustavnosti določb Zakona o zasebnem varovanju glede prepovedi biti lastnik, zakoniti zastopnik, prokurist ali član nadzornega sveta družbe za zasebno varovanje, o obveznosti predhodne zaposlitve določenega števila varnostnega osebja kot pogoju za pridobitev licence, o zadržku javnega reda in odvzemu službene izkaznice in licence zaradi obstoja tega zadržka, o varnostnem zadržku in odvzemu službene izkaznice in licence zaradi obstoja tega zadržka, glede preverjana varnostnih zadržkov pri izdaji certifikatov oziroma novih službenih izkaznic, o odvzemu licence, o začasnem odvzemu licence, o posebnih pogojih za pridobitev licence ter o strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju varnostnikov. (celotna zahteva)

Državni svet je podprl Strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, saj je v strateškem delu zajeto vse pomembno, važno pa je, kako se bo izvajalo v praksi, zato je potrebno ta dokument nadgraditi z učinkovitim akcijskim načrtom in strategijo uskladiti tudi z dokumenti v okviru Evropske unije. Pri zagotovitvi zadostnih finančnih sredstev in realizaciji akcijskega načrta bo potrebno obravnavati obstoječe resurse, izvesti prestrukturiranje kmetij, ob upoštevanju izvedbe konkretnih načrtov. Državni svet opozarja na vpliv kmetijstva, na podnebje ter vpliv podnebja na kmetijstvo; prevladuje mnenje, da manjkajo takojšnji konkretni ukrepi namesto zapisanih administrativno-birokratskih stališč. Za uspešno prilagajanje podnebnim spremembam bodo potrebni številni konkretni ukrepi kmetijske in gozdarske politike ter najverjetneje sprememba tudi obstoječe zakonodaje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj akcijski načrt dopolni tako, da doda takojšnje ukrepe, glede prestrukturiranja pa se naj preuči, kje so ukrepi potrebni. Državni svet tudi ugotavlja, da je dokument s sosednjimi državami usklajen z Zeleno knjigo, ki jo je sprejela Evropska unija. Glede finančnih sredstev, ki so zagotovljena za obveznosti iz strategije, računajo tudi na dodatna sredstva iz I. stebra programa razvoja podeželja. Potrebna bo še odločitev, ali razbiti akcijski načrt in finance na več ali manj centrov, da se sredstva ne bi preveč razpršila. Sistem zavarovanja je ključni sistem za zagotovitev škode, glede zaščite trajnih nasadov pa ugotavljajo, da je razpis za protitočne mreže prenizek. Do leta 2010 bodo spremljali podatke o obrambi proti toči, hkrati pa so pristopili tudi k celoviti spremembi in pripravi strategije razvoja kmetijske politike po letu 2013. (celotno mnenje) 

Državni svet je na podlagi posveta z naslovom Problematika na področju izvajanja storitev dimnikarske službe sprejel sklepe. (sklepi)

Državni svet je podprl vprašanji državnega svetnika Petra Požuna, ki ju je naslovil na Vlado in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in sicer, na kakšen način bo Vlada okrepila partnerski dialog s civilno družbo in pristopila k uresničevanju promocije in razvoja prostovoljstva ter kdaj bo Vlada z uresničevanjem ukrepov za izvajanje strategij za doseganje ciljev Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006-2010 pripravila Predlog zakona o prostovoljstvu in s tem postavila pravni temelj za spodbujanje in razvoj te dejavnosti. (sklep)